MOHORJEV KOLEDAR 2027

Celostni pregled vsega, kar si velja zapomniti

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2027 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Mohorjev koledar 2027 vstopa v 169. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.
V letu 2027 Celjska Mohorjeva družba obeležuje okroglih sto let od svojega prihoda v knežje mesto, čemur smo se z uvodnimi prispevki posebej poklonili. V obzorjih časa in prostora razmišljamo o prihodnosti Cerkve v sodobnem svetu in se sprašujemo, kam ta sodobni svet sploh gre. O ranah, ki jih moramo končno pozdraviti, govorita prispevka o filmu Naša kri: Eksodus 1945 ter pobudi Vseposvojitev. Svoje spomine na začetke te države je zapisal predsednik osamosvojitvene vlade Slovenije Lojze Peterle. Ob obletnicah smo se med drugim spomnili slovničarja Mihaela Zagajška, domoljuba Lovra Tomana, pisatelja Alojza Kraigherja, duhovnika Gregorja Einspielerja, diplomata Ivana Pirca, alpinistke Mire Debelak, slikarja Ferda Mayerja, triglavskega zanesenjaka Jakoba Aljaža, zgodovinarja Toneta Ferenca in fotografa Josipa Pelikana.
Na poteh iskanja duševnega miru smo spregovorili o iskanju smisla skozi poslanstvo Viktorja Frankla, duševnem zdravju med kmeti in ozaveščanju o depresiji med starostniki. Na začetku življenjske poti je iskanje smisla in osebnega poslanstva še toliko izrazitejše, ljubezen do naravoslovja pri tem pa ni naključna.
Ta naš prelepi svet smo odkrivali doma v Škocjanskih jamah, na Norveškem in tudi v krajih, ki jih je zaznamovala teža zgodovine.
Predvsem pa smo v kratkih pregledih zbrali pomembne dogodke v družbeno-političnem dogajanju doma in po svetu, v krajevni in svetovni Cerkvi ter v vseh treh Mohorjevih družbah. In nenazadnje v harmoniji besede bralca povabili k razmisleku skozi pesmi in kratko prozo.

Avtorji
Lojze Kozar ml., Marija Počivavšek, Željko Oset, Anton Stres, Ernest Petrič, Zvonka Zupanič Slavec, Stane Granda, Ivo Jevnikar, Romana Bider, Lojze Peterle, Janez Bogataj, Ljudmila Bokal, Alenka Šalej, Andrej Šalehar, Petra Vičič Iskra, Jerneja Planinšek Žlof, Bojana Modrijančič Reščič, Sebastjan Kristovič, Vinko Škafar, Miha Novak, Marko Pišljar, Alenka Knez in Urška Mlakar, Bogdan Kolar, Jože Čakš, Mira Delavec Touhami, Marjan Toš, Milan Jazbec, Peter Mikša, Erna Ferjanič, David Jensterle, Mitja Ferenc, Tonček Kregar, Tine Golež, Gregor Čušin, Peter Orešnik, Pavle Jakop, Vinko Bitenc, Saška Ocvirk, Tone Gorjup, Tanja Ozvatič, Karl Hren, Marko Tavčar in Danijel Devetak