MOHORJEV KOLEDAR 2024

Celostni pregled vsega, kar si velja zapomniti

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2024 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Mohorjev koledar 2024 vstopa v 166. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.
Odhajajoče leto so zaznamovali izredni vremenski dogodki. Meteorolog pojasnjuje, zakaj je Slovenija tem še bolj izpostavljena kot drugi deli sveta. Ob uničujočih poplavah smo se spomnili podobnih dogodkov iz preteklosti. Pred pol stoletja je Kozjansko pretresel tudi uničujoč potres. Uvodni esej je posvečen stoletnici rojstva Alojza Rebule, vredno zgodovinskega spomina pa je tudi dogajanje okrog Muzeja slovenske osamosvojitve in dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ob obletnicah smo spomnili na Rudolfa Maistra, Antona Novačana, avtorja najbolj znanega slovenskega zemljevida Petra Kozlerja, filozofa Immanuela Kanta in Nikolaja Berdjajeva, tri operne mojstre, Smetano, Puccinija in Parmo, umetnostnega zgodovinarja Naceta Šumija in prvega portretista naših gora Marka Pernharta, pesnika Ivana Minattija, klasičnega filologa Franceta Verbinca, Zmago Kumer in Evgena Lampeta, ob njegovem simpoziju pa tudi na škofa Vekoslava Grmiča ter ob stoletnici smrti alpinista Klementa Juga. Spregovorili smo o rehumanizaciji medicine, o mejah, ki jih prestopa evtanazija, o izjemni dragocenosti naših možganov, o lepoti poročenosti in o tem, kaj danes mladim lahko ponudi klasično gledališče v dvorani in na odrskih deskah. Na široko obzorje sveta smo s svetovnima popotnikoma pogledali skozi oči Vasca da Game in Marca Pola, povabili pa tudi na tiho gladino dolenjske reke Krke ter v skrivnostno tišino kraškega bisera Štanjela.

Avtorji

Tatjana Rojc, Aleš Maver, France Cukjati, Branko Gregorčič, Marija Počivavšek, Jože Čakš, Andrej Rahten, Milan Jazbec, Stane Granda, Franci Feltrin, Ana Lavrič, Ljudmila Bokal, Katarina Hočevar, Ivan Esenko, Urban Grmek Masič, Dani Vujasinović, Maks Lenart Černelč, Zvonka Zupanič Slavec, Tina Bregant, Dani Siter, Bojana Potočnik, Anton Stres, Urša Zabukovec, Igor Grdina, Mira Delavec Touhami, Milček Komelj, Ferdinand Šerbelj, Neža Zajc, Marko Jesenšek, Janko Bohak, Renato Podbersič ml., Peter Mikša, Andrej Arko, Andrej Šalehar, Gregor Čušin, Jože Urbanija, Pavle Jakop, Saška Ocvirk, Tone Gorjup, Sebastijan Valentan, Tanja Ozvatič, Karl Hren, Franc Kelih, Marko Tavčar