POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE

Človek je in ostaja iskalec poti, življenjskih usmeritev in orientacij. Pri tem iskanju nihče ni sam. Na tak ali drugačen način so živeli ljudje pred nami in na različne načine živijo tudi danes. Vera v Jezusa Kristusa je najprej odločitev zanj, nato hoja za njim ter iskanje odgovorov na življenjska vprašanja v občestvu z njim in v luči njegovega pogleda na življenje.
Tudi moralna teologija oziroma teološka etika je pot. To pomeni, da gre za iskanje odgovorov na vprašanje, kaj je resnica, ki vodi in podpira življenje, in kaj ni. Tako morala kakor etika sta v službi človekovega življenja; sta njegov smerokaz za dobro in uresničeno življenje, ki naj bi slehernega človeka pripeljalo nazaj domov k Očetu. Iskanje resnice o nas samih in o našem življenju je vedno pot, ki jo hodimo na ravni izkušnje in spoznanja, odločitev in dejanj, ki oblikujejo našo osebnost ter jo usmerjajo proti določenemu cilju. Ta je lahko za nekoga zgolj biti dober in korekten človek, za drugega pa večno življenje pri Bogu ali svetost.
(Str. 8)

Trditev, da je Jezus pot, resnica in življenje, se lahko na prvi pogled zdi izključujoča in nedialoška, ker postavlja jasne meje in zahteve. Hkrati pa je tudi ponudba, ki že vnaprej pove, da na življenjski poti ne ponuja ničesar drugega kakor Jezusa samega. Postaviti lastno identiteto v ospredje pomeni, da se drugemu predstavimo takšni, kakršni smo, da ve, s kom ima opraviti, in da ne iščemo zvijačnih poti do drugega. Kakor je Jezus povabil apostole, naj pridejo in pogledajo, kje stanuje, tudi nas vabi, naj pogledamo, kaj nam priporoča, kaj nam svetuje in kaj lahko iz njegovega življenja vzamemo za zgled ter sprejmemo kot resnico za svoje življenje.
(Str. 9)

Govor na gori zahteva novo poslušnost do desetih zapovedi. Kristjan mora izpolnjevati postavo, vendar v luči Jezusove eshatološko kritične interpretacije. Gre za drugačno poslušnost, kot je poslušnost pismoukov in farizejev (Mt 5,20). Prvi kritični princip, ki določa izpolnjevanje Božjih zapovedi s strani kristjanov, je zapoved ljubezni (Mt 5,43-47), ki zaključi antiteze. Zapoved ljubezni je interpretativni ključ za vse zapovedi.
Drugi kritični princip pa je popolno izpolnjevanje postave. Matej antiteze zaključi s stavkom, »bodite popolni, kot je popoln vaš Oče v nebesih«. To razumemo, če vemo, kaj je v Stari zavezi pomenila popolnost za judovstvo. To je bilo predvsem popolno in zvesto izpolnjevanje postave. Popoln je, kdor postavo izpolnjuje do zadnje črke. Ta pomen je ponovljen tudi pri Mt 5,48. Vendar Matej s popolnostjo misli še več.
(Str. 218)