KOROŠKE IN ŠTAJERSKE PESMI

Med faksimili Slomškovega Zbranega dela predstavljamo tudi knjigo, za katero je Slomšek sprožil pobudo, vodil potek dela in v pomembni meri omogočil njeno uresničitev: Peſme po Koroſhkim ino Shtajarskim snane (1833) ali t.i. »Ahacelnove pesme«. Slomšek je dal za knjigo idejo, zagotovil nastanek in urejanje gradiva, nato pa knjigi s svojo mentorsko vlogo zagotovil vpliv in recepcijo med bogoslovci, prijatelji, učitelji idr. Tako je ustvaril prvo slovensko posvetno pesmarico z napevi. »Ahacelnove pesme« torej predstavljajo Slomška ne le kot pesnika, marveč predvsem kot iniciatorja, organizatorja, urednika, mentorja, skratka, kot delujočega človeka z idejo in poslanstvom, ki afirmira ter stavi v ospredje dosežke drugih, ob tem ko sam ostaja v ozadju – toda njegova stvaritev ob tem spreminja potek kulturne in duhovne zgodovine Slovencev.