TRI PRIDIGE O JEZIKU

Publikacija Tri pridige o jeziku prihaja med bralce iz več razlogov prav ob pomembnem jubileju, ob 150-letnici najstarejše množične slovenske založbe. Izbrana tri besedila ustanovitelja Družbe svetega Mohorja sodijo med verske govore, tj. v govorno vrsto, ki se je z uveljavitvijo krščanstva po rojstvu zahodnega retoričnega izročila pridružila trem antičnim govornim vrstam in do razvoja evropskih univerz postala najbolj množična in prevladujoča govorna vrsta sploh.

Anton Martin Slomšek, naš najpomembnejši govornik 19. stoletja, je natisnjeni knjigi omogočil funkcijo množičnega medija na Slovenskem. Odtod pobuda za takšno predstavitev nekaterih njegovih izbranih govorniških stvaritev ob jubileju Mohorjeve. Tri pridige, ki sodijo v čas od leta 1825 do leta 1841, tematsko sicer ne tvorijo vnaprej zamišljene celote, povezuje pa jih dejstvo, da vse tri obravnavajo razsežnosti govorjenega jezika nasploh in govorjene slovenščine posebej. Prva je Slomškovo razmišljanje o govorjenju kot sredstvu za posredovanje resnice o Bogu in življenju, torej o jeziku kot nosilcu resnice. V drugi razmišlja o govorjenju kot viru dobrih dejanj in govorjenju kot viru zlih posledic, torej o moralni razsežnosti govorjenega jezika. Tretja, najbolj znana pridiga pa utemeljuje naravni jezik, točneje materni slovenski jezik kot vrednoto v življenju širše človeške skupnosti. Govori torej o apologetski razsežnosti maternega jezika. Prvi dve pridigi sta v pričujoči izdaji predstavljeni v faksimilu rokopisa ter v diplomatičnem ter kritičnem prepisu. Rokopis tretje je izgubljen, ohranjena pa sta dva sočasna natisa v Drobtincah in Kmetijskih in rokodelskih novicah (1849). Jubilejna izdaja tako prinaša faksimilirani natis ter kritični prepis te pridige.

Darilna izdaja v šatulji s Slomškovim portretom.