OGRAD, Dramska trilogija: DOM, SRENJA, BRATJE

Natis Jalnovih izbranih del je bil v načrtu še za njegovega življenja. Prvi, ki je izrazil namero, naj Mohorjeva izda njegove izbrane spise, je bil Jakob Šolar, resno pa se je na urejanje izbora pripravljal urednik Jože Dolenc in Jalnu celo obljubljal, da bodo začeli z natisom, brž ko bosta zaključena Detela in Pregelj. Načrt je po Jalnovi smrti žal zamrl. Aktualno vodstvo Celjske Mohorjeve družbe se je zavedalo, da njen leposlovni program temelji na tradiciji domačih, vsekakor tudi katoliških klasikov, med katerimi je gotovo pisatelj Janez Jalen. Zato je sprejelo pobudo prof. Franceta Pibernika, da pripravi Jalnove Izbrane spise s kritičnim slovstvenozgodovinskim komentarjem.

SORODNE KNJIGE:
France Pibernik, Janez Jalen - življenjska in pisateljska pot v dokumentih, pričevanjih in razlagah, Celje, 2003;
Janez Jalen, Izbrani spisi I, Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka, Celje, 2003;
Janez Jalen, Izbrani spisi II, Trop brez zvoncev, Previsi, Celje, 2004.

OGRAD

Jalnov roman Ograd glede na snovno in pokrajinsko opredelitev ne sodi med tipične njegove pripovedi. Lotil se je nekoliko nenavadne snovi, namreč opisovanja zaporniškega življenja, ki je doletelo glavno osebo romana, hkrati pa je le deloma postavljen v gorenjsko okolje, namreč v Begunje na Gorenjskem, v kraj, blizu pisateljevega rojstnega kraja, in na Bled ter v okolico, medtem ko je izhodišče zgodbe locirano v Gorico in celo v Goriška Brda. Begunje je dobro poznal, poznal celo življenje v kaznilnici, ker je krajši čas nadomeščal kaznilniškega kurata, prav tako mu je bila na dosegu posebnost turističnega Bleda, Gorice, še posebej pa Goriških Brd bržkone ni mogel poznati, saj je delo pisal v času, ko je bila Primorska pod italijansko okupacijo in je verjetno samo enkrat mimogrede obiskal Gorico, ko je moral tja s potnim listom. Nekaj več možnosti je bilo po drugi svetovni vojni, ko je v Solkanu oziroma Novi Gorici obiskal prijatelja Franca Močnika, torej v času, ko je načrtoval nadaljevanje Ogradi.
Glede na trojno krajevno določenost pripoved ni in ne more biti tako enotna, kot so poprejšnje njegove zgodbe. Del zunanje neenotnosti moramo pripisati tudi dejstvu, da je povest doživela od prvotne objave v Domu in svetu leta 1940 do končne verzije najmanj dvoje dopolnil oziroma nadaljevanj. Jalen je nekatera svoja dela za ponatise resda v manjši meri popravljal, po navadi rahlo krajšal, Ograd je pa izjema v tem, da je osnovno zgodbo bistveno razširil in notranje razvil, poglobil pa je tudi problemsko stran zgodbe in osrednjo osebo skozi hude duševne preizkušnje pripeljal do uravnane rešitve. Že popis vsakdanjega življenja znotraj kaznilniškega prostora je bil zanimiv prispevek k slovenski družbeni problematiki, posebej pa še zato, ker je šlo za ženski zapor, ki si ga je človek v tistem času komaj predstavljal.

DRAMSKA TRILOGIJA: DOM, SRENJA, BRATJE

Jalna je dramsko pisateljevanje zagrabilo zelo zgodaj, tako rekoč na začetku resnega literarnega ustvarjanja, to je bilo v času njegovega bogoslovnega študija v Ljubljani.
Iz celotne, sorazmerno številne, zvrstno, problemsko in snovno raznolike Jalnove dramatike vsekakor izstopajo tri družbeno kritične drame, in sicer Dom, Srenja in Bratje. Vse tri drame so nastajale v krajšem časovnem zaporedju, predvsem pa jih v trilogijo povezujeta snovna in problemska enotnost. Srenja je vsekakor snovno in problemsko nadaljevanje Doma, medtem ko v drami Bratje nastopajo nekatere osebe iz Doma. S temi tremi dramami je imel tudi največ uspeha v javnosti, zlasti z dramo Dom, ki je dvakrat prišla na oder Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani (1924, 1941).

Prvi namig o začetkih nastajanja drame Dom nam je posredoval Jalen sam, da jo je namreč zasnoval v vojaškem taborišču Lebring, ko je menda iz samega domotožja začel pisati svoje prvo delo, dramo Dom. To je moglo biti leta 1917, ko je tam služil kot vojni kurat. Zasnutek je nosil s seboj po povojnih kaplanskih mestih, dokončal pa v Stari Loki, morda že sredi 1919.
Jalnova drama Srenja bi po dejanskem poteku nastajanja morala stati povsem na začetku njegovega ustvarjanja, torej pred dramo Dom. Jalen je namreč v pogovoru (Slovenec 1944) glede prvih pisateljskih korakov izjavil: "Pisati sem začel šele v bogoslovju. V drugem letniku sem napisal dramo Srenja, ki je pa seveda vse kaj drugega kakor tista, ki je kasneje šla v tisk."

Drama Bratje je snovno neposredno povezana s prvo dramo Dom, saj sta glavni osebi tu brat Mirko in Tine Tratnik, prav tako se vse dogajanje odvija na Tratnikovi domačiji. Dejanje je postavljeno v čas po prvi svetovni vojni, neposredno v čas bojev za Koroško, in je bila drama v tem smislu problemsko izredno aktualna zaradi narodnostnih vprašanj.