BOBRI

Iz življenja koliščarjev na Ljubljanskem barju

Trilogija Bobri (Sam, Rod in Vrh) pomeni tretji vrh Jalnove pripovedne ustvarjalnosti, saj je v njej pokazal izjemno vživitveno sposobnost, s katero je uspel upodobiti v zaokroženem ciklusu življenje davne rodovne skupnosti, hkrati je izoblikoval značilen pripovedni slog, ki je zajel vse ravni arhaičnega malega sveta nekdanjih koliščarjev, tako da so v Jalnovi epski različici dobili najpopolnejšo besedno upodobitev, kar jih je dala slovenska književnost.

To samosvoje Jalnovo pripovedno delo iz življenja davnih koliščarjev na Ljubljanskem barju je nastajalo v nekoliko nenavadnih okoliščinah, saj ga je pisal med italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine, torej v času, ko je bil povsem odrezan od domačih krajev, od rodne Gorenjske, ki so jo zasedle nemške okupacijske sile.

Delo si je zamislil v treh delih.

V prvem delu z naslovom Sam je predvsem v najširšem planu predstavil celovitost rodovnega življenja barjanskih koliščarjev, njihovo notranjo ureditev, njihove medsebojne odnose in verovanje. Toda gibalo celotnega dogajanja izhaja iz uporniške narave Ostrorogega Jelena, ki mu je oče po krivici kratil prvorojenstvo. Z izjemno samozavestno dejavnostjo in z jasnim ciljem si je rodovno pravico priboril sam, čeravno v spopadu s svojim očetom Brkatim Somom in polbratom Neokretnim Karpom. V svojih prizadevanjih je uspel, ko si je postavil svoje lastno kolišče in tam zaživel neodvisno življenje z Jezerno Rožo.

Drugi del z naslovom Rod pokaže uspešnost Ostrorogega Jelena, ki je počasi postajal vodilna rodovna oseba celotnega Velikega jezera in širil svojo posest na jezerna obrežja, vzpostavil pa tudi trgovske poti daleč po Savi navzdol, končno pa se z močnim spremstvom odpravil tudi do morja.

Tretji del Vrh zaključuje pripoved o Ostrorogem Jelenu in njegovem rodu, ki je sledil naglim družbenim razvojem, doživel srečanje z Argonavti, ki so se čez Barje pozneje prebili z ladjo vred do morja, sam pa se je preselil na Dravsko polje, tako da je glavnina rodu opustila nekdanja bivališča na Velikem jezeru in postopoma prevzela nov način življenja – ko so nekdanji koliščarji z izjemo nekaterih rokodelcev postali poljedelci.