BOBRI (Sam, Rod, Vrh)

Četrta, zadnja knjiga Jalnovih izbranih spisov prinaša trilogijo Bobri, ki je hkrati njegovo najobsežnejše prozno besedilo. To samosvoje pripovedno delo iz življenja davnih mostiščarjev na Ljub­ljan­skem barju je nastajalo v nekoliko nenavadnih okoliščinah, saj ga je pisal med italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine, torej v času, ko je bil povsem odrezan od domačih krajev, od rodne Gorenjske, ki so jo zasedle nemške okupacijske sile. To je bržkone hkrati pomenilo velik prelom v Jalnovem ustvarjalnem toku.
Delo si je zamislil v treh delih. V prvem delu z naslovom Sam je predvsem v najširšem planu predstavil celovitost rodovnega življenja barjanskih mostiščarjev, njihovo notranjo ureditev, medsebojne odnose, njihovo verovanje. Toda gibalo celotnega dogajanja izhaja iz uporniške narave Ostrorogega Jelena, ki mu je oče po krivici kratil prvorojenstvo, pa se je z izjemno samozavestno dejavnostjo in z jasnim ciljem, da si rodovno pravico pribori sam, spopadel s svojim očetom Brkatim Somom in polbratom Neokretnim Karpom. V svojih prizadevanjih je uspel, ko si je postavil svoje kolišče in tam zaživel neodvisno življenje z Jezerno Rožo.
Drugi del z naslovom Rod pokaže uspešnost Ostrorogega Jelena, ki je počasi postajal vodilna rodovna oseba celotnega Velikega jezera in širil svojo posest na jezerna obrežja, vzpostavil pa tudi trgovske poti daleč po Savi navzdol, končno pa se z močnim spremstvom odpravil tudi do morja.
Tretji del Vrh zaključuje pripoved o Ostrorogem Jelenu in njegovem rodu, ki je sledil naglim družbenim razvojem, doživel srečanje z Argonavti, ki so se čez Barje pozneje prebili z ladji vred do morja, sam pa se je preselil na Dravsko polje, tako da je glavnina rodu opustila nekdanja bivališča na Velikem jezeru in postopoma prevzela nov način življenja – ko so nekdanji mostiščarji z izjemo nekaterih rokodelcev postali poljedelci.
Trilogija Bobri pomeni tretji vrh Jalnove pripovedne ustvarjalnosti, saj je v njej pokazal izjemno vživitve­no sposobnost, s katero je uspel upodobiti v zaokroženem ciklusu življenje davne rodovne skupnosti, hkrati je izoblikoval značilen pripovedni slog, ki je zajel vse ravni arhaičnega malega sveta nekdanjih mostiščarjev, tako da so v Jalnovi epski različici dobili najpopolnejšo besedno upodobitev, kar jih je dala slovenska književnost.
Natis Jalnovih izbranih del je bil v načrtu, še ko je živel. Prvi, ki je izrazil namero, naj Mohorjeva izda njegove izbrane spise, je bil Jakob Šolar, resno pa se je na urejanje izbora pripravljal urednik Jože Dolenc in Jalnu celo obljubljal, da bodo začeli z natisom, brž ko bosta zaključena Detela in Pregelj. Načrt je po Jalnovi smrti žal zamrl.