MAKSIMILIJAN CELJSKI

V poklon svetniku in večen spomenik mestu

Prošnja k svetemu Maksimilijanu se iz mesta ob Savinji, reki Adsalute, že stoletja dviga pod nebo. Železna krona velikega rimskega sina ni tiščala, a ga je okronala za večnost. Alma Maksimilijana Karlin je vsako leto 12. oktobra navsezgodaj zjutraj šla v cerkev. Ker kdor ima god, ima godovnika. In kdor ima godovnika, ima stik z nebesi. Neutrudna raziskovalka človeške duše je napisala izjemen zgodovinsko-duhovni roman, ki je po 87 letih prvič objavljen. Z njim skozi boj dobrega in zlega postavlja večen spomenik svojemu rodnemu mestu Celje.

Na temelju svetniške legende avtorica v ospredje postavlja duhovni boj med prokuratorjem Evlazijem, ki zaradi politične oportunosti preganja zgodnje kristjane, in Maksimilijanom, rimskim mladeničem in krščanskim škofom, ki svoja prepričanja plača z glavo. Bolečina človeške žrtve nas zadane skozi nežno, poduhovljeno ljubezensko zgodbo mučenca in prokuratorjeve hčere Kornelije.
Roman z izvirnim naslovom Ein Statthalter Norikums je nastal leta 1938 in vse do danes ostal neobjavljen. Obsežni rokopis na 355 straneh hranijo v Rokopisnem oddelku NUK v zapuščini Alme M. Karlin. Kot je poudarila sama, ne gre za zgodovinarsko delo: »Tega dela nisem napisala, da bi iz njega nastala kronika, temveč da bi zabeležila medsebojno odzvanjanje različnih miselnih smeri, ki so značilne za večino prehodnih časov, predvsem pa, da bi pokazala duševno- duhovne tokove tistih daljnih dni, zato sem izbrala poznejši datum od dveh, ki sijeta iz bogastva legend, torej leto 303 kot leto Maksimilijanove smrti, kar se mi je zdelo še toliko bolj upravičeno, ker sta oba zgodovinska datuma vprašljiva. Iz istega razloga sem Evlazija enkrat imenovala prokurator, spet drugič upravitelj province. Zato ponavljam: Čeprav je bila Claudia Celeja po izkopaninah in zapisih videti tako, kot sem jo tukaj opisala, moja knjiga ni kronika trdnih dejstev, temveč ima svoje težišče na duhovnem boju obeh glavnih likov. Prav tako sem sama, ki sem opisala neštete stvari širnega sveta, želela v tem delu postaviti spomenik svojemu rodnemu mestu.«