ŽIVETI, DELATI, LJUBITI 1

Ob prebiranju bibličnih besedil in psiholoških interpretacij doživljamo občutek, da so nam vsaj do neke mere podobni vsi biblični liki. Upravičeno opažamo, da svetopisemske osebnosti odslikavajo tudi naše življenje, kjer v mnogih primerih prepoznamo lastne reakcije. Marsikdaj čutimo, kako smo jim podobni ne le v reakcijah, marveč tudi v najglobljem čutenju, ki ga ponazarjajo in izražajo prav biblični liki.
Psihološke vezi med moškimi in ženskami so zelo prepletene in z vidika psihološke strukture osebnosti ni čistih moških in čistih žensk. To pomeni, da se v vsakem izmed nas oglašajo tako moški kot ženski liki, kar zaslutimo zlasti pri Jakobu in v pripovedih, povezanih z njim.
Sveto pismo o nosilnih osebnostih navadno govori pestro in jih postavlja v kontekste, ki jih izzovejo, da pokažejo svoj resnični obraz. Tako so vse osebnosti predstavljene v senčnih in sončnih odtenkih. Ko se z njimi srečujemo, nas psihologija učenja in vzgoje vabi, da si ne lažemo in se ne sprenevedamo, marveč da se z njimi identificiramo tako v grešnem kot krepostnem kontekstu. Za našo osebnostno rast je zdravo, da vsak lik spregovori s celim obrazom. Le tako bo bogatil našo notranjost in sooblikoval našo osebnost.
Vsak izmed nas torej v sebi nosi Abrahama, ki veruje, hrepeni po družinski sreči in pogumno odhaja v življenje, pa tudi Abrahama, ki se v preizkušnji ustraši zase, zataji svojo ženo in izgubi občutek zanjo. V nas se oglašata Abraham in Sara, ki igrata odnos in rojevata »nezakonske« sadove, a ne nehata hrepeneti po pristni rodovitnosti. V nas sta oba, ko iskreno ljubita, a tudi oba, ko »igrata« ljubezen. V nas je Abraham, ki ga je strah in je posesiven do svojih najbližjih, pa tudi Abraham, ki prisluhne svoji vesti, v njej prepozna Božji glas in je sposoben verovati in zaupati takrat, ko je najbolj potrebno.
Tudi Izak in njegova žena Rebeka sta v nas v vseh njunih posamičnih in skupnih razsežnostih. Izak nismo le takrat, ko premagujemo in presegamo »izzive po Egiptu«, marveč tudi takrat, ko popuščamo in morda celo nepravično izkoriščamo svoj položaj in moč, ki izhaja iz njega. V slehernem se oglaša zvita in nikoli zadovoljna Rebeka, pa tudi Rebeka, ki se z vsem življenjem postavi na stran šibkejšega.
(Str. 311–312)