ŽIVA HIŠA

Živa hiša nam riše potko v sončne trenutke otroške igre, kjer se odpira drugačen, nov, čudežen svet. Svet, ki je "čarobna pručka,da dosežeš z nje nebo!"

Hiša je živa, kadar prebiva v objemu poezije, domišljije, čarovnije. In v taki hiši potem iz dneva v dan rastejo in se veselijo družina, igračke, rože, muce ter še vse tisto, česar ne vidimo, pa kljub temu je ...

Svet, ki ga je Bina Štampe Žmavc zajela v svoji pesniški zbirki, je v resnici predvsem otroški - skrojen je po meri otroka, govori z besedami otroštva, se otroško smeje, se veseli sonca, se pritožuje, če je torba pretežka in je treba (pre)zgodaj v šolo, se jezi, če se domača naloga spremeni v nadlogo ali če mladega človeka muči "narobe-ljubezen"...

Kaj je hotela pesnica v knjigi povedati? Vsaka pesem pove bralcu to, kar ta potrebuje. Pesnica in pesmica bralcu dovoljujeta, da se sam sprehodi po živi hiši domišljije. 

(Iz spremne besede Igorja Sakside.)

Ponatis 2007.