POKLICANI K PRIJATELJSTVU IN BRATSTVU

Če ne postanete kakor otroci …

Jean Vanier v pogovoru z dvema desetletnikoma spregovori o občestvu. O tem, da smo vsi poklicani k prijateljstvu in bratstvu, o pomenu pristnosti, o naših svetlih in senčnih plateh, o odpuščanju, ki je srce vsake skupnosti, o Cerkvi in o molitvi, o tem, kako je med nami navzoč Jezus, in o edinosti kristjanov. Preprosto besedilo spregovori o bistvenih gradnikih skupnosti. Knjiga, ki v sekulariziranem svetu ponuja dragocene iztočnice za pogovor, je nadvse primerno darilo ob prvem obhajilu, birmi, pa tudi ob drugih priložnostih in praznikih, ki jim skušamo dati tudi versko vsebino.

Kadar je kot avtor knjige podpisan Jean Vanier, vemo, da se bo v knjigi dotaknil bistva in začel pri temeljih. Njegova dela so pisana poglobljeno, a nadvse preprosto in nagovarjajo vsakega človeka. Tokrat se v pogovoru z desetletnima dečkoma, enim »zdravim« in enim na vozičku, enim vernim in drugim ne, pogovarja o tem, kaj je občestvo. K čemu smo ljudje poklicani, kaj je skrivnost Cerkve, kaj pristnost in kaj pravo sprejemanje.
Spregovori o pomenu odpuščanja, ki je srce vsake skupnosti. Tople, preproste in zgovorne so tudi ilustracije Nicolette Bertelle, ki dopolnjujejo besedilo in vabijo k pogovoru: v družini, z vrstniki, s prvoobhajanci, pravzaprav pa z vsemi ljudmi dobre volje. Z vsemi, ki se zavedajo dragocenosti človekovega življenja in človekove potrebe po življenju v skupnosti. Skupnosti, ki ga sprejema takšnega, kakršen je, in ga s tem spodbuja, da uresniči svojo poklicanost v sožitju z drugimi.