MED UPI IN REALNOSTJO
Slovenci v času zatona habsburškega orla in nove jugoslovanske stvarnosti
Gregor Antoličič
Antolicic Gregor 2024 - Med upi in realnostjo - PL (829 KB)26,50 €
Odstiranje ključnih trenutkov narodne zgodovine
Knjiga ponuja luciden uvid v eno najbolj dinamičnih obdobij slovenske zgodovine: čas med zatonom habsburškega orla in ustanavljanjem dveh jugoslovanskih držav. V času tektonskih premikov v svetovni politiki smo se Slovenci znašli pred velikimi preizkušnjami, ki jih avtor natančno razčleni, kot vešč pripovedovalec pa predstavi tako živo, da se bralec počuti soudeleženega v tedanjem političnem dogajanju.
Obdobje med koncem habsburške monarhije in ustanavljanjem dveh jugoslovanskih držav je za narodov razvoj ključnega pomena, a mnogokrat ostaja prezrto. Dr. Gregor Antoličič s te police zgodovine uspešno briše prah, še več: njene protagoniste dodobra zlošči, da so njihove podobe jasne, njihov prispevek k narodni zgodovini pa očiten in vreden (ponovnega) tehtnega premisleka. Prav tako mu uspe ključne dogodke prikazati večplastno, objektivno in jasno, s ključnimi poudarki za razumevanje mestoma zapletene politične situacije in izzivov tedanje dobe. Pripoved o resničnih dogodkih, ki ponovno oživijo na odru zgodovine, bralca prepričljivo vodi skozi meandre tega zgodovinskega obdobja, k širši sliki pa prispeva tudi bogat slikovni material, ki bralcu daje občutek, da se je znašel v galeriji podob in dogodkov, ki so kot del narodne zgodovine tudi del njega samega.
Če je prvi predsednik samostojne Republike Slovenije Milan Kučan ob razglasitvi države junija 1991 izrekel znamenite besede: »Danes so dovoljenje sanje, jutri je nov dan,« je tudi leta 1918 sanjam o življenju v jugoslovanski državi sledila hitra streznitev. Čeprav so Slovenci v obdobju med letoma 1918 in 1941 naredili pomembne korake v razvoju naroda, ki zagotovo predstavljajo enega izmed ključnih dejavnikov na dolgi poti do samostojnosti, se Kraljevina Jugoslavija na mnogih področjih ni izkazala kot tista »Koromandija«, ki so si jo želeli. Temu je v precejšnji meri botrovala sama zasnova države, utemeljena z vidovdansko ustavo. Srbi in dinastija Karađorđevićev so v vsem skupnem medvojnem času v državi igrali ključno vlogo. Slovenci in Hrvati oz. vsi nesrbski narodi so imeli zaradi tega občutek, da v državi ne vlada bratska enakopravnost. Morda pa so bila tudi na podlagi izkušenj iz habsburških časov pričakovanja, povezana z novo državo, prevelika, da bi jih le-ta lahko uresničila.
(Str. 173–174)
Slovenci v okviru »metanja« posameznikov na smetišče zgodovine v času postimperialne tranzicije sicer niso ravnali drugače od sosednih narodov. Morda je naša posebnost v tem, da pogosto tudi v samostojni državi ne znamo objektivno ovrednotiti naše preteklosti. Slovenska »manija« po brisanju preteklosti je tako v naši splošni zavesti povzročila marsikatero škodo, ki jo zgodovinarji bodisi »popravljamo«, v mnogih primerih pa žal samo »večamo«.
(Str. 184)
Knjige istega avtorja
