Roman pripoveduje o sinu premožnega kočevskega Nemca in Slovenke, ki mora ob koncu druge svetovne vojne petnajstleten z družino zapustiti rodno Dolenjsko. Po begunstvu v Avstriji, kjer mu že kmalu od vsega hudega umre mama in kjer se pozneje poroči s koroško Slovenko, se za očetom izseli v Kanado. Čeprav si tam ustvarijo nov dom, jih razjeda silno domotožje. Temu se pridruži še bolehnost mlade žene, ki že nekaj let po težkem porodu hčerke umre. Osamosvojitev Slovenije pa jim vnese novo življenje. Po mukah jim končno vrnejo opustošeni domači dvorec, hči pa se na poletnem seminarju slovenščine za tujce v Ljubljani seznani s Slovencem iz Benečije, s katerim si na Dolenjskem ustvari družino.
