ŽIVETI IN LJUBITI PO LOČITVI
Nataša Rijavec Klobučar
25,00 €
Nihče se ne poroči zato, da bi se razvezal!
Pa vendar se zgodi tudi to. Čeprav se eden od zakoncev ali oba odločita za ločitev zaradi želje po pozitivnih spremembah, po »boljšem in srečnejšem« življenju, te spremembe pogosto niti pri pobudnikih za razhod ne nastopijo same po sebi. Zbornik družinskih psihoterapevtov predstavi kompleksno problematiko ločitve, ki je v zadnjih desetletjih vse pogostejša v številnih sodobnih družbah, tudi v Sloveniji, in je pomemben vir tako za strokovnjake kot tudi koristen priročnik za vse ljudi, ki se soočajo z ločitvijo.
Izkušnja ločitve velja za eno najbolj stresnih življenjskih preizkušenj. Zbornik povzema ugotovitve triletnega raziskovalnega projekta Proces soočanja z ločitvijo in relacijska družinska terapija. Strokovnjaki v njem v ospredje razumevanja posameznikovega doživljanja, ko se znajde v enem najbolj ranljivih obdobij v življenjskem poteku družine, postavljajo čustveno razsežnost, ki je močno prepletena z vsemi področji sprememb ob reorganizaciji ustaljenega načina življenja.
Urednica zbornika dr. Nataša Rijavec Klobučar že v uvodu poudari pomembno dejstvo, da proces ločitve ne prizadene samo dveh posameznikov, ampak ima številne čustvene, socialne in ekonomske posledice tudi za otroke in celo razširjeno družino. Zato je treba proces ločitve obravnavati strokovno ustrezno z namenom preprečevati ali vsaj ublažiti težke posledice.
V prispevkih avtorji svetujejo, kako se spopadati s čustvenimi izzivi po ločitvi (ali po ločitvi gojiti zamero ali raje odpustiti), kako se soočati z razpadom odnosa v različnih družinskih obdobjih, kako ob ločitvi in po njej pomagati otrokom ... Bralcu tudi predstavijo, s kakšnimi težavami se spopadajo starši v »na novo« sestavljenih družinah. Da bi do dna razumeli vzroke, obravnavajo ločitev v luči relacijske družinske terapije. S statističnimi podatki ponazorijo pojavnost ločitve v Sloveniji skozi različna obdobja.
Prispevki so podprti z ustreznim znanstvenim aparatom, kar bo zanimivo za strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem področjem, ter s konkretnimi (seveda anonimiziranimi) primeri s psihoterapevtskih obravnav, v katerih bodo lahko posamezniki našli svoji sorodno situacijo, ko iščejo pomoč v življenjski preizkušnji.
O avtorjih
Avtorji besedil Nataša Rijavec Klobučar, Mateja Cvetek, Saša Poljak Lukek, Tanja Repič Slavič, Barbara Simonič, Christian Gostečnik, Drago Jerebic in Robert Cvetek so doktorji znanosti, ki delujejo na Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kot raziskovalci in predavatelji, večinoma na drugostopenjskem magistrskem programu Zakonski in družinski študiji in na izpopolnjevalnem programu Zakonska in družinska terapija. Kot zakonski in družinski terapevti pa v svoji praksi izvajajo terapevtsko pomoč posameznikom, parom in družinam v stiski, vodijo izobraževalne delavnice, objavljajo strokovna in znanstvena dela ter aktivno sodelujejo na domačih in mednarodnih konferencah.
Odlomki iz knjige
Za pojmom ločitve se skrivajo različne zgodbe. Vsaka sicer izraža svojsko in edinstveno izkušnjo, a so si vse preizkušnje ločenih podobne v bolečini, ranljivosti in stiskah kot tudi v spremembah, ki jih je prinesel razpad zakona. Ločitev je namreč za posameznika velika izguba. Kot taka odpre veliko težkih čustev, za katera posameznik potrebuje čas in energijo, da zmanjša njihovo moč in da sčasoma s predelano izgubo laže živi naprej. Ločitev je boleča prelomnica tudi zaradi negativnih izidov, ki dosežejo različne vidike posameznikovega vsakdanjika. Iz življenjskih zgodb odraslih, objavljenih v različnih raziskavah, je moč razbrati, da so njihove stiske nemalokrat spregledane, zato pozornost namenjamo ločenim parom in prikazujemo zgolj nekaj drobcev iz doživljanja njihovih sprememb po preokrenitvi življenjskega toka v popolnoma drugačno smer, kot so si predstavljali ob sklenitvi zakonske zveze. Poudarili bomo čustveno razsežnost, ki intenzivno spremlja odrasle v procesu spoprijemanja z ločitvijo in po njej. (Str. 13)