VPRAŠAJMO METKO

Drug drugemu smo najlepše darilo

Če bi imeli možnost komu, ki je v življenju veliko dosegel, postaviti eno življenjsko vprašanje – kaj bi ga vprašali? V letu, ko Metka Klevišar praznuje 80 let, so jo v Celju obiskali številni znanci, nekdanji sošolci in sodelavci ter sopotniki z različnih področij, tudi imenitni gostje, s katerimi se je srečala prvič, a so v njenem življenju pustili sled. Prosili smo jih, da Metki zastavijo vprašanje. Marsikdo se ni ustavil pri enem. Vsako pa je odprlo neustavljiv vrelec življenjske energije, modrosti in dobrodušnosti, ki jih Metka širi med ljudi.

Metka Klevišar, zdravnica onkologinja, je ena prvih, ki se je postavila po robu tabujem staranja, opuščanja in minevanja, in ena tistih, ki s svojim zgledom vse življenje učijo, kako je mogoče svojo bolezen in bremena »udomačiti« ter z njimi kakovostno živeti. O vseh teh vprašanjih je spregovorila v svojih številnih knjigah, še posebej pa v knjigi Moja četrta kariera, ki je ob njeni šestdesetletnici izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Dvajset let pozneje skupaj z avtorico ugotavljamo, da ima vsako novo obdobje nepredstavljive razsežnosti, nove izzive, nova spoznanja, predvsem pa neprecenljivo bogastvo številnih srečanj in prepletenih človeških odnosov.

Ob svoji osemdesetletnici bi se Metka z veseljem znova podpisala pod svojo »četrto kariero«, toda to bi njene goste, znance in prijatelje, predvsem pa nas bralce, prikrajšalo za nepozabna srečanja na hribu, za naših osem stopnic do najlepšega razgleda, ki ga Metka tako zelo rada podeli ob pomenkih v Domu sv. Jožefa v Celju. Stiski rok, prešeren smeh, dolgi pogovori, včasih le bežni obiski ter tudi skupna kosila so v tem letu nepozabno bogatili Metkine dneve. Vmes je pisala in se s svojimi gosti »pogovarjala« tudi v odgovorih na zastavljena vprašanja. Kot pravi, je imela občutek, da se ob njih sprehaja skozi celo svoje življenje. Včasih pa so jo zvabila tudi na gledišča, s katerih si našega sveta doslej še ni ogledovala. V svoji prejšnji knjigi Utrinki vzporednih svetov je zapisala, da je »človek, ki pride na obisk, darilo«. V tem letu nas je vse skupaj vedno znova opominjala, da je vsak dan darilo in da smo lahko prav vsi drug drugemu darilo. Vzemite takó tudi to knjigo: darilo besede za lep spomin na vse, kar je bilo, in kot še lepšo popotnico za vse, kar še bo.

Knjigi na pot: Saška Ocvirk
Uvodno besedilo: Jože Faganel
Fotografije: Miha Lokovšek, Dom sv. Jožef, in Celjska Mohorjeva družba

Metkini sogovorniki:
Sara Ahlin Doljak • Urška Bačovnik Janša • Janez Bogataj • Ivo Boscarol • Tina Bregant • Jože Faganel • Janez Gril • Manica Janežič Ambrožič • Jon Kanjir • Simona in Matjaž Kosi • Manca Košir • Tadeja Krečič Scholten • Tonček Kregar • Sebastjan Kristovič • Tone Kuntner • Simona Lečnik Očko • Martin Lisec • Jože Marinko • Milena Miklavčič • Bernada Mudrovčič • Tanja Ozvatič • Metka Pavšič • Marko Pišljar • Jože Planinšek • Janez Primožič • Alenka Puhar • Jože Ramovš • Matjaž Robavs • Anton Stres • Peter Svetina • Anton Šepetavc • Sašo Šketa • Blaž Švab • Irena Švab Kavčič • Boštjan M. Turk • David Vrečko • Zvonka Zupanič Slavec