VON GALEN
Škof, ki se je uprl Hitlerju
Jérôme Fehrenbach
Kratka predstavitev-Fehrenbach-Von Galen (1 MB)32,00 €
Veličina človeka zasije v najtemnejši uri časa
Škof von Galen je bil ponosen Vestfalec, plemenit aristokrat in globoko vdan Božji služabnik. Ko se je nad Nemčijo zgrnil rjav oblak nacizma, je visoko dvignil glavo, okrog sebe zbral ljudstvo in s prižnice zagrmel kot »Münstrski lev«. Ko bi bilo najlažje skloniti glavo in se prepustiti toku dogodkov, se je Hitlerju in njegovim podpornikom zazrl v oči z odločnim »NE!« Biografija ni le prikaz izjemne življenjske zgodbe, ampak nas popelje v samo zakulisje morilskega režima in kolesja smrti, ki so ju zasnovali nacisti.
Clemens August von Galen je bil branilec veličine Nemčije, časti krščanstva in slave Evrope. Opis njegovega otroštva je ganljiv vpogled v miselnost aristokratske družine, za katero je privilegiranost v prvi vrsti odgovornost in življenje zgolj potovanje do edino pomembnega končnega cilja – nebeškega srečanja z Gospodom.
Kot preprost župnik si je Clemens August von Galen predvsem prizadeval biti blizu ljudem. Prihajal jim je nasproti v njihovih stiskah, s svojim denarjem gradil skupne stavbe, hranil uboge in se spraševal o smislu svojega poslanstva.
To se je v vsej polnosti udejanjilo med leti 1918 in 1945, ko je postal eden najbolj zagrizenih in pokončnih nasprotnikov Adolfa Hitlerja ter njegovih podpornikov. Galnova klena beseda je podžigala oporečništvo in krepila zdravo jedro naroda. V svojih pridigah je obsojal kult rase, brutalnost SS in evtanaziranje duševno bolnih. Ta besedila so obšla ves svet, Hitler pa je zaradi njih leta 1941 celo ukazal ustaviti program iztrebljanja umsko in telesno prizadetih.
Knjiga govori o času, za katerega verjamemo ali vsaj upamo, da se nikoli več ne bo ponovil. A že z vprašanjem evtanazije sodobna družba hodi po nevarnem robu. Vsaka od Galnovih pridig je zato živa in aktualna, kot bi jo namenil komurkoli izmed nas.
Vestfalija nikoli ni popolnoma podlegla nacizmu. Vendar je bil ob koncu leta 1933 volilni zemljevid nekoč enotne dežele že podoben leopardovemu krznu – poln rjavih lis. Novi münstrski škof se je zavedel, da nič še ni zagotovljeno. Drsenje v smer nacizma bi se lahko nadaljevalo. Zlasti mladina bi lahko podlegla zapeljivim fatamorganam novega narodnega zanosa. Plemstvu, katerega prepričanja so bila od leta 1931 opoteča, je še vedno grozilo razsulo. Leta 1933 prostora za politično izražanje ni bilo več. Zentrum je potonil. Vendar se je bilo treba bojevati naprej. Propad demokracije ne odvezuje Katoliške cerkve od njene dolžnosti: reševanja duš. Monsinjor von Galen je občutil kot osebno poslanstvo, da mora zavreti širjenje ideologije. Da bi to dosegel, pa je moral – naj se je tega še tako branil – poseči v politiko.
(Str. 216)
Knjige istega avtorja
