TIŠINA

Za bližino Resnice je potrebna bližina tišine

Zbirka pesmi Tišina je avtorjev knjižni prvenec. Pesmi se dotikajo vprašanj obstoja in izvora, do tematike pa pristopajo na sveže sistematičen, matematičen način. Pesniški subjekt dojemanje obstoječega sveta sooča s citiranimi idejami mislecev in literatov ter Svetega pisma, kar pesem kontekstualizira ali odpira nanjo povsem nov pogled, bralca pa vznemiri z odpiranjem relevantnih vprašanj.

Želja po novih formah, idejah in odkrivanju še neodkritega je v avtorju od vedno. Že v rosnih letih se je ta želja utelesila v branju in še toliko bolj v zanimanju za matematiko, ki (bolj ali manj pritajeno) zaznamuje Jerneja kot človeka, njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Kasneje se je ta želja izkristalizirala v zanjo najbolj naravni obliki, v poeziji, ki v Jernejevem pesniškem izrazu ponuja nekaj povsem samosvojega.
Grljeva poezija se približuje pesniški tradiciji, ki sluti obstoj drugačne stvarnosti onkraj te, ki jo omejuje izkušnja materialnega stvarstva. Ko govori o Tišini z veliko začetnico, neizrečeno ustvarja dialektično napetost z Besedo (iz katere je nastalo vse, kar je nastalo), vendar pa v tem primeru ne gre za negacijo Besede, za njen konec, ampak samo za vstop v drugačno izkušnjo bivanja, za vstop v svet, ki je ne-nastal. Tišina namreč ni enaka Niču.