TAKO SI KRASNA
Poklon lepoti prijateljstva
Melanie Shankle
25,00 €
Hvalnica lepoti, ki jo v življenje prinaša prava prijateljica
Verjetno se samo nekajkrat zgodi, da v naše življenje vstopi nekdo in nas za vedno spremeni – nekdo, ki ga imamo lahko radi z vsem srcem, ki nas bo izzval in nas oblikoval in nam dal občutek, da je svet varnejši in svetlejši samo zaradi njega, in ki nas ima rad natanko take, kot smo. Ta nekdo je prava prijateljica – in ta knjiga je hvalnica njej in lepoti, ki jo v življenje prinaša prijateljstvo z njo.
Melanie Shankle se v svojih zapisih o lepoti prijateljstva dotakne vseh prijateljstev, ki so zaznamovala njeno življenje in ga obogatila. Nekatera so jo razočarala, nekatera niso trajala dolgo, a vsa so v njenem srcu pustila sled in jo utrdila v prepričanju, da v življenju ni nič dragocenejšega od prijateljice, ki te pozna in te ima rada. Sama je imela srečo, da je svojo najboljšo prijateljico Gully spoznala že v mladosti: delili sta si študentsko sobo, hodili na zabave, si stali ob strani v težkih trenutkih, kasneje, ko sta bili že poročeni, pa sta svoj odnos skrbno zalivali s pozornostmi in tako tkali nit nepozabnega prijateljstva, takega, ki ne pozna zavisti in tekmovalnosti, ki je polno ljubezni in dobrotljivosti. Po dolgih letih prijateljevanja ugotavljata, da vsi potrebujemo osebo, ki nam služi kot ogledalo in nam omogoča, da vidimo boljšo različico sebe. Kajti tiste dni, ko ti gre vse narobe, te bo najboljša prijateljica pogledala in rekla: »Tako si krasna!«
Marsikdo reče, da je našel sorodno dušo, in s tem misli osebo, s katero je poročen, jaz pa menim, da ženske pogosto najdemo pravo sorodno dušo v nekom, v katerem prepoznamo neko različico sebe. Obe z Gulley sva odraščali ob ločenih starših; vedeli sva, kaj pomeni, da se ob koncih tedna seliš od enega starša k drugemu, in poznali sva vse čustvene pretrese, ki so s tem povezani. Obe so prizadele prijateljice, ki sva jim zaupali. V smeh so naju spravljale podobne neumnosti in obema je bila všeč rap glasba, ki je bila takrat novost.
Morda sva se zbližali tudi zato, ker je bilo to obdobje, ko sva s še nedolžnim pogledom dekleta široko odprtih oči stali na pragu odraslosti, a sva bili v najinem prijateljstvu ranljivi na način, na kakršen si ranljiv, ko veš, da si našel nekoga, ki mu lahko popolnoma zaupaš svoje srce. Obe sva vstopili v prijateljstvo vedoč, da sva v preteklosti že bili prizadeti in razočarani, in na tihem sva si prisegli, da bova storili vse, da druga druge nikoli ne bova prizadeli. Druga drugi sva pokazali svojo ranljivost, ki se je skrivala pod krinko navidezne pogumnosti, in pomagali sva si, da postaneva močnejši, kot sva bili.
(Str. 78)
Zdaj vem glede Boga nekaj, česar takrat nisem vedela: posebej je usposobljen za stanja, ko smo zares obupani. Ne potrebuje sladkih besed in nepristnih čustev in ne zahteva, da na primer rečemo: »Prihajam pred tvoj prestol,« da se pojavi. Lahko smo pristni z njim, saj tako ali tako vse vidi. Čeprav lahko preslepimo vse okrog sebe, Bog ne bo nikoli presenečen nad iskrenimi čustvi, ki prihajajo iz srca. Njegova milost se pojavi kot nepričakovana sapica svežega zraka in nam da moč, da naredimo, kar je treba narediti, in to prav v trenutku, ko se nam zdi, da se utapljamo.
(Str. 109)
Najbrž ste kdaj imeli prijateljico, s katero ste lahko sanjarili, in pomislili ste, kako super bi bilo, če bi, ko odrasteta, živeli v isti ulici in bi se lahko vsak dan videvali in vajini otroci bi skupaj rasli in bili najboljši prijatelji.
Gulley je zame ta prijateljica.
Ko sva se spoznali pred skoraj petindvajsetimi leti, si nisem mogla predstavljati, da bova kot odrasli živeli manj kot dva kilometra narazen, da bova lahko skupaj živeli resnično vsakdanje življenje in da se bodo imeli najini otroci tako radi, kot se imava midve. A prav to se je zgodilo.
(Str. 165)