STOLI 6/CHAIRS 6

Čudna strast se polasti človeka

Z načrtovanjem in izdelavo stolov in podobnega se Janez Suhadolc ukvarja od leta 1987. To je že šesta dvojezična, slovensko-angleška knjiga z naslovom Stoli/Chairs. Knjige s tem naslovom so izšle v letih 1997, 2004, 2009, 2015 in 2021.

Naštevanje arhitektovih različnih izdelkov bi se ustavilo okrog številke 550. Znani slovenski novinar ga je v nekem tekstu označil kot »svetovni fenomen«, po mnenju kritiške javnosti ima razpoznaven slovenski slog, kar je pri ustvarjanju zelo pomembno.
Šesto knjigo Stoli je avtor pripravil po dopolnjeni osemdesetletnici. V uvodu navaja tudi besede oblikovalca Marjana Paternostra, ki so ga nagovorile ob njegovem jubilejnem voščilu: »Čudna strast se polasti človeka, ki živi veliko let: čudna in nerazumljiva – zbira leta. Začne se preprosto: najprej tu in tam kakšno leto obleži pod mizo, spet človek kakšno leto odloži na polico ... v upanju, da ga bo že poiskal, ko ga bo potreboval, potem neka leta vrže skozi okno, ker nima z njimi kaj početi, ker so brez barve in šarma, in potem spet nekatera leta podčrta in jih shrani v okvir s podpisom, datumom in tako naprej. Strasti po malem uvenejo, pod mizo leži povsem drug čas in drugi ljudje, na policah se nabira samo prah. In zgodi se čudež, da se vsa prej omenjena leta zberejo lepega dne na kupu, se postrojijo v čudno vrsto in med seboj preštejejo. Potem odprejo kuverto, izvlečejo list ... in na listu piše 80.«
Ob tako ustvarjalnem življenju se takoj porodi misel o novih izzivih, na kar pa avtor vnaprej odgovarja: »O morebitni sedmi knjigi pa ne razmišljam, navajam: ›So mere stvarem in tudi končno določene meje.‹«
Za sedaj pa v užitek očem in duši polagamo mojstrovine, zbrane v šesti knjigi pod kontinuiranim krovnim naslovom Stoli 6: slike, fotografije, skice – stolov, miz, korita za drva, bralnega pulta, svetilk, hišice in stojala za knjige ter mašne knjige, skrinjice, triptiha, pisančkov, klopi, lesenih smrečic, kapelic za žare, klubske mize s šahovnico, šahovskih figur, obešalnika ...
Izvemo pa tudi, da je bila po avtorjevi zamisli izpeljana prostorska interpretacija zaščitnega znaka Ljubljanske banke; da je za slovaško vas Becherov (in tudi poljske Gorlice ter ukrajinski Lviv) izdelal spomenik med prvo svetovno vojno padlim slovenskim vojakom – in še marsikaj.