SLEHERNIK

Hugo von Hofmannsthal (1874–1929), avstrijski dramatik, pa tudi pesnik, pisatelj, esejist in libretist, se je rodil na Dunaju v družini avstrijsko-judovsko-italijanskega porekla. Z družino s tremi otroki je do svoje smrti živel v Rodaunu, mestu v bližini Dunaja.

Hofmannsthalov Slehernik je osrednji lik duhovne drame o bogatinu, ki spozna ničevost svojega življenja, polnega gostij in drugih čutnih užitkov, šele ob srečanju s smrtjo. Na pot spreobrnjenja ga usmerita dva ženska lika – Dela in Vera. Avtor se je pri pisanju drame naslonil na nizozemsko varianto zgodbe s konca 15. stoletja, na angleško različico moralitete Everyman, na Komedijo o bogatem umirajočem človeku Hansa Sachsa in na različne pesmi in odlomke besedil še starejšega izvora. Slehernika so prvič uprizorili v Berlinu 1. decembra 1911.

Premiera Hofmannsthalovega Slehernika v Župančičevem prevodu, je bila v ljubljanski Drami 26. aprila 1931, tako režiser kot tudi vsi sodelujoči igralci so bili deležni priznanja kritike in publike. Na vrsto pobud iz gledališkega sveta ta priljubljena prepesnitev znova prihaja med bralce – in igralce – v spoštljivo posodobljeni jezikovni preobleki.

Zvestó vsak tu posluša naj,
kar bomo vam igrali zdaj.
Duhovna igra pretresljiva
v podobah živih vam odkriva,
kako pred večnega Sodnika
je glas poklical Slehernika,
kako na zemlji naši dnevi
teko in se končajo v revi:
vse to in zraven marsikaj
vam bomo pokazali zdaj,
da bi se vsak za dobro vnel
in zase zlati nauk posnel.