ŠKRBABOBER

O bobru, ki je izgubil zob

Bober Peter je izgubil zob. Ker je bober, ga seveda strašansko skrbi, kako bo shajal brez njega. Peter je žalosten, a ne obupuje. Razmišlja, opazuje in se odpravi naprej po svoji poti, na kateri počasi odkriva, da se v vsaki boleči izgubi skriva nov dar.

Naj bo v vrtcu ali v šoli, izguba prvega mlečnega zobka je za otroka vselej pomemben dogodek. Nekateri ga pospremijo s smehom, nekateri s solzico, nikoli pa izguba ne predstavlja tragedije. Seveda, saj niso bobri! Pri teh je zadeva vse drugačna …

Ko brez zoba ostane bober Peter, se mu podre svet. Še huje je, da v svoji stiski ostaja nerazumljen. Četudi žalosten, pa ne obupuje, ampak razmišlja, opazuje in se odpravi naprej po svoji poti. Na njej ni sam! Tudi če ga morda ne morejo razumeti, ga prijatelji sprejemajo in mu naklonjeno stojijo ob
strani. Tako lahko v sebi najde moč za drugačen, nov začetek!

Slikanica nas na izviren način sooči z vprašanjem boleče izgube in posledične drugačnosti, ki v življenju lahko doleti vsakogar. Avtorici nas z besedo in sliko povabita na čaroben sprehod ob reki, ki s svojimi rečnimi prebivalci
in naselbinami močno spominja na Krko. Vabita nas na pustolovsko popotovanje, da z otroki odkrijemo, kako se tudi v vsaki boleči izgubi skriva nov dar!

O avtoricah
Nežka Klavžar (1986) se študijsko in strokovno posveča različnim področjem človekovega življenja: od psihologije do književnosti in vzgoje. Prepleta jih tudi v svojem ustvarjanju. Tako se je porodila zamisel o nekoliko posebnem bobru Petru – škrbabobru, saj je izgubil – oh, ne – zob!

Evgenija Jarc (1977) se poleg slikarskega in likovno-pedagoškega dela posveča tudi vzgoji najmlajših. Ko sta se v Hiši otrok na Vrhniki kot montessori vzgojiteljici srečali z Nežko Klavžar, se je izkazalo, da ji je tako kot svet malih škrbic tudi svet bobrišč nadvse ljub in znan …