SCHINDLERJEV SEZNAM
Thomas Keneally
15,00 €
Svetovna knjižna in filmska uspešnica sedaj tudi v slovenskem jeziku
Pretresljiv roman o resnični zgodbi nemškega vojnega dobičkarja, tovarnarja Oskarja Schindlerja, ki je sam rešil smrti v plinski celici več Judov kot kateri koli drug posameznik v drugi svetovni vojni. Zgodba knjige z Bookerjevo nagrado, po kateri je bil posnet tudi znameniti film Stevena Spielberga, je v prevodu Rudija Medena sedaj na voljo tudi v slovenščini.
V romanu, ki postavlja nov mejnik v literaturi o holokavstu, Thomas Keneally, ki se pri tem ves čas opira na dejanska pričevanja in izpovedi tako imenovanih Schindlerjuden – šindlerjevcev, z mojstrskim peresom izrisuje blesteč portret o pogumu in premetenosti dobrega človeka, ki se sam postavi po robu strahotnemu, nepopisnemu zlu.
Pisatelj Thomas Keneally se je v pričujoči pripovedi o osupljivi življenjski zgodbi Oskarja Schindlerja naslanjal predvsem na podatke, ki jih je zbral v razgovorih s petdeseterico Schindlerjevih rešencev iz sedmih držav: Avstralije, Izraela, Zahodne Nemčije, Avstrije, Združenih držav Amerike, Argentine in Brazilije. Zbrano gradivo je oplemenitil s tem, da je v družbi Leopolda Pfefferberga osebno obiskal kraje, kjer se večji del knjige dogaja: Krakov, ki si ga je Oskar med vojno izbral za svoj novi dom, Płaszów, kjer je nekoč stalo zloglasno delovno taborišče Amona Götha, Lipovo ulico v krakovskem mestnem okraju Zabłocie, kjer še dandanašnji stoji Oskarjeva tovarna, in Auschwitz Birkenau, od koder je Oskar šele po velikem trudu rešil večje število internirank. Pripoved prav tako ne bi bila mogoča brez dokumentarnih in drugih informacij, ki jih je avtor pridobil pri redkih še dosegljivih Oskarjevih medvojnih sodelavcih in množici njegovih povojnih prijateljev. Zapis je obogatil s pričevanji o Oskarju, ki so jih šindlerjevci izročili v hrambo Jad Vašemu, jeruzalemski javni agenciji za ohranitev spomina na mučence in heroje, pisnimi pričevanji iz zasebnih zbirk ter z zajetnim svežnjem Schindlerjeve dokumentacije in korespondence, s katero so ga založili deloma v Jad Vašemu, deloma pa so mu z njo postregli Oskarjevi prijatelji.
»Izjemna pripoved … v nekaj kratkih stavkih zlepa ni mogoče dostojno zajeti vse nepregledne vrste zvijačnih prijemov, nenadnih zasukov, preobratov in srečnih naključij, ki se v romanu vrstijo drug za drugim. … Izjemen dosežek.«
(The New York Review of Books)
O avtorju
Thomas Keneally (rojen 7. oktobra 1935) se je začel poklicno ukvarjati s pisateljevanjem leta 1964 in je odtlej objavil že več kot trideset romanov. Poleg Schindlerjevega seznama, za katerega je prejel Bookerjevo nagrado (1982) in književno nagrado za najboljše leposlovno delo, ki jo podeljuje losangeleški Times, je med drugim napisal tudi The Chant of Jimmie Blacksmith, Confederates in Gossip from the Forest, ki so se vsi uvrstili v najožji izbor za Bookerjevo nagrado. Napisal je tudi precej neleposlovnih del, med drugim Homebush Boy (spomine na otroška leta), The Commonwealth of Thieves in Searching for Schindler (o tem, kako je nastajal Schindlerjev seznam). Prejel je tudi več domačih in tujih nagrad za življenjsko delo. Je poročen in ima dve hčeri, živi pa v Sydneyju v Avstraliji.
Odlomki iz knjige
Tako se je tega zimskega večera herr Schindler ponovno dejavno vključil v reševanje človeških življenj, lahko bi rekli že takrat, čeprav je bila takrat za njim že dolga pot. Takrat je že hudo daleč zabredel; tolikokrat je že kršil rajhovsko zakonodajo, da bi ga morali za to že kdo ve kolikokrat obesiti, obglaviti ali deportirati v prepišne kolibe Auschwitza ali Größ Rosna. Vendar takrat še ni vedel, kako drago ga bo to v resnici stalo. Čeprav je do takrat za to porabil že pravcato premoženje, ni niti slutil, kakšno ceno bo še moral plačati.
Pripoved torej začenjamo z dokaj vsakdanjim izkazom dobrote, s poljubom, blagim glasom in tablico čokolade, da ne bi zgodba že takoj na začetku učinkovala premalo verjetna, da bi še lahko bila resnična. Helena Hirscheva ni namreč svojih štiri tisoč zlotov videla nikoli več – vsaj ne tako, da bi jih mogla prijeti v roko in prešteti. Pa zato Oskarjevi nenatančnosti pri denarnih zneskih še dandanes ne pripisuje prav velikega pomena.