S PLAVUTKAMI PO LEDU

Plavutke na ledu so smešne, drsalke na plavanju nevarne

Pridejo zloglasna leta, ki jim pravimo puberteta. In časi odraščanja, ko se »pogovarjamo« kriče ali sploh ne. Včasih odmeva samo še treskanje z vrati. In skozi take burne čase odraščajo najstniki in rastejo starši. Včasih pa se vse tisto, kar si imamo povedati, začne z Draga Kristina … ali Dragi ati … Pisma, za katera si očetje in matere želijo, da bi jih napisali, in pisma, ki si jih najstniki želijo prebrati.

Gregor Čušin in njegova prvorojenka Kristina si tri najstniška leta dopisujeta. Oče spravi na papir vse tisto, kar bega, skrbi in navdihuje toliko staršev. Kaj se dogaja za zaprtimi vrati tvoje sobe? Kakšen je tvoj princ na belem konju? Kam bi šla na sanjske počitnice? Se kdaj pogovarjaš z Bogom? Veruješ?
Hči mu v pismih odgovarja – preprosto, iskreno, duhovito. In postavlja nova vprašanja. Kako sta vedela, da je za zmeraj in za večno? Bi pri petnajstih že morala na počitniško delo? V čem je smisel geografije, fizike in šole nasploh, če pa bom pisateljica?
Oče in hči skupaj rasteta in odraščata. Ganljivo nas opominjata, da se je s plavutkami podati na led smešno, z drsalkami iti na plavanje pa nevarno. V vseh letnih časih in v vseh situacijah pa je le iskrena in ljubeča beseda tista oprema, ki nikoli ne zataji.