PRESEKANE KORENINE

Seganje onkraj

Presekane korenine so zbirka pesmi, ki bralca popeljejo na pot duhovnega spoznavanja Človeka, ki je razpet med včeraj, danes in jutri ter ratio (razum) in fidem (vero). Lirski subjekt vstopa vase, odkriva esenco svoje biti – katero predstavlja
spiritus (duh), ki se v procesu mímesis združi s prototipom genija – in jo skozi mehanizem kognicije iz metafizičnega sveta vrača v stvarni svet in pred bralca.

Pesniške zbirke Presekane korenine Milanke Dragar ne determinirajo prostor, čas in fizični svet, temveč transcendira v nadprostorje, nadčasje in spiritualno. Vzor najde v starodavni ideji pesnika kot medijskega zapisovalca višje Resnice, ki mu jo skozi genij posredujejo ali božanske muze v grški mitologiji ali Bog v krščanstvu. Bralec ima ves čas občutek, da doživlja astralno projekcijo, saj se v bralnem procesu znajde v breztežnostnem prostoru, lebdi nad pesmijo in s ptičje perspektive opazuje, kako se skozi njene sintaktične strukture pretaka Ideja. Vendar to ni ideja, kot jo poznamo iz vsakdanjega diskurza, pač pa Ideja v smislu duha (filozofski vidik) oziroma duše (teološki vidik), ki z močjo Aherona (reka gorja in bolečine) polni izsušene struge »modernega«, čustveno otopelega in razduhovljenega človeka. V tem smislu pesmi Presekanih korenin aludirajo na svete tekste, ki z metafizično dikcijo ponovno gradijo most med Človekom in Bogom, med posvetnim in sakralnim ter med profanim in sublimnim (v Longinovem, predkantovskem pomenu).