PESMI OB POTI

Pesniška zbirka Janeza Povšeta Pesmi ob poti je avtorjev pesniški prvenec, a predstavlja obenem tudi celoten njegov življenjski pesniški opus, saj so v njej zbrane pesmi, ki segajo od mladostnega in študentskega obdobja vse do zrele življenjske izkušnje in refleksije zadnjih let. Prav to široko časovno obdobje narekuje tudi notranjo ureditev samih poezij, ki so razdeljene po časovnih sklopih,  oz. desetletjih, od prvega 1960-1969 vse do današnjega desetletja, ko sklene avtor svoj pesniški cikel.

Janez Povše (1941) se je po dokončanem študiju na ljubljanski AGRFTV usmeril v gledališko in dramsko umetnost. Najprej se je posvetil režiserskemu delu, pozneje pa se je tudi sam predal dramskemu ustvarjanju in napisal številna odrska in radijska dramska besedila, ki so doživela izjemen uspeh, prejel je tudi pomembna priznanja in nagrade (nagrada Prešernovega sklada, Kajuhova nagrada in druge). Vsa ta leta se je posvečal tudi publicističnemu ustvarjanju v številnih revijah, tako v Sloveniji kot v zamejstvu, veliko let je redni dopisnik Novega glasa v rubriki Povejmo na glas in vsestransko angažiran na družbeno kulturnem področju.

Sredi te tako razvejane kulturne dejavnosti pa se je avtor v svoji intimnosti zaustavil vedno tudi v svetu pesniške izpovedi, v katerem, kot pravi Majda Cibic v uvodnih besedah, je „našel enkratno možnost trenutne refleksije v danem življenjskem okolju, času in prostoru. Od tod tudi naslov Pesmi ob poti: gre namreč za življenjsko pot, na kateri avtor zaustavi svoj korak in 'stopi(m) po prstih v notranjost// in tipa(m) po temi, // ker so svetlobo ugrabili.'“

V tem obsežnem pesniškem opusu gre predvsem za prepletanje posameznih osebnih vtisov, ki jih  Janez Povše z veliko tankočutnostjo vnaša v svojo izpoved. Kljub življenjskim pretresom so te izpovedi usmerjene v nenehno iskanje človeškega etosa in v svoji notranji dinamiki težijo k različnim smerem, od impresionizma do ekspresionizma ter do avantgardističnih ali celo ludističnih besedil, kar avtor posreduje tako v tematski kot kot tudi oblikovni raznolikosti. Njegove pesmi ob poti nastajajo prav iz te življenjske divergentnosti: lahko so le krajše trenutne meditacije ali pa daljši problemsko bolj izpostavljeni zapisi, ki mejijo že na epsko ubeseditev in obenem pričajo o širokem spektrumu pesnikove razgledanosti in univerzalne širine.