PEDRO OPEKA v službi revnih na Madagaskarju
Laurent de Gebhardt
18,50 €
Povabilo na pot dostojanstva
Združenje Akamasoa – Dobri prijatelji, ki ga je na Madagaskarju osnoval misijonar Pedro Opeka, deluje dobrih 25 let. Doslej so pomagali več kot 300.000 Malgašem, skupaj so zgradili 17 vasi, v katerih 23.000 ljudi lahko živi človeka vredno življenje in se 11.000 otrok redno šola. Fotograf Laurent de Gebhardt je v svoj objektiv ujel nekaj pogledov in zgodb, ki sporočilo upanja prinašajo tudi nam.
Pedro Opeka CM, v Sloveniji Peter Opeka, se je rodil leta 1948 v Argentini v slovenski družini, ki je bila del tragičnega slovenskega povojnega eksodusa. V otroštvu ga je odločilno zaznamoval zgled staršev, ki sta pomanjkanje premagovala s trdim delom, poštenjem, vero in velikodušno odprtostjo za vse, ki so živeli v še hujšem pomanjkanju. Neizbrisen pečat širine, optimizma in navdušenja nad športom pa mu je vtisnilo tudi argentinsko okolje. Že v najstniških letih je začutil duhovniški poklic. Teološki študij je opravil v Evropi, deloma tudi v Sloveniji. Od leta 1975 je misijonar na Madagaskarju, kjer je leta 1989 ustanovil združenje Akamasoa – Dobri prijatelji za boj proti skrajni revščini, ki vlada na otoku. Doslej je Opeka s sodelavci pomagal več kot 300.000 Malgašem, skupaj so zgradili 17 vasi, v katerih 23.000 ljudi lahko živi človeka vredno življenje in se 11.000 otrok redno šola.
Zgodba nedopustne revščine in naporen, a učinkovit vsakodnevni boj proti njej, sta pretresla tudi fotografa Laurenta de Gebhardta. Sklenil je, da v sliki in besedi pokaže nekaj zgodb iz mozaika, imenovanega Akamasoa, in tudi nas spodbudi k večji človečnosti. Akamasoa je pot dostojanstva, pot od smetišča do sprejemnega središča, kamnoloma, vasi, pot od prezgodaj postaranih otroških obrazov do iskric otroštva, je pot, trdno zasidrana v neomajni veri več kot enega človeka – in je povabilo na to pot!
Kako veselo je v letu 2014 praznovati petindvajsetletnico naše skupnosti Akamasoa, ustanovljene v Antananarivu, glavnem mestu Madagaskarja! Spet je tu nov čudež: natis druge knjige fotografij v čast našemu gibanju za človekoljubno sodelovanje. To gibanje je iskrena povezanost prebivalcev Akamasoe, tisočev družin, ki so bile zapuščene na smetišču in na ulicah Antananariva, s štiristošestdesetimi mladimi Malgaši, člani naše skupnosti, po vsem svetu pa z vrsto velikodušnih darovalcev, združenih v boju proti suženjstvu revščine.
Najprej bi se rad prisrčno zahvalil Laurentu de Gebhardtu, avtorju fotografij in besedila za obzirno in spoštljivo pozornost in za njegov dar, ki ga je skromno ponudil ljudem Akamasoe in ki priča o njihovem življenju.
Noben dokumentarni film, nobena reportaža, nobena pripoved in nobena knjiga fotografij ne bodo mogli nikoli prikazati vseh usod v skupnosti Akamasoa, saj so te skupek tragičnih dogodkov, čustvenih in duševnih ran, bolečih občutij, telesnih in moralnih pretresov. Vse to je tako zapleteno! Srca so otopela, razum ovit v molk!
Vendar pa želim, bralec, da bi ti knjiga prebudila srce in razum, da bi osebno občutil vse tegobe in tudi vse prikrite nežnosti. Da bi v temi skrajne revščine zagledal rahlo, krhko, neskončno milo in negotovo svetlobo!
Vem, da je to mogoče, saj s fotografij govorijo pogledi … V očeh odseva duša, iz oči se sveti trepetanje duše, duše, ki zaznava vrvenje življenja: hrup in srečo, trpljenje in nežnost, razočaranje in pričakovanje, konec krutih spopadov in pomiritev, žalost in veselje … Pogledi pa osvetljujejo tudi dogodke, predmete in pokrajine in vse to prežemajo barve duš!
Bralec, vabim te, da si vzameš čas za počasno in dolgo motrenje pogledov otrok in njihovih mamic, starcev, mladih in mož na straneh te knjige; vsi pogledi bodo pripovedovali o trpljenju zaradi revščine, pa tudi o upanju in pogumu prebivalcev Akamasoe.
Knjiga te vabi, bralec, k odprtosti do teh ljudi!