NEZNANEC V OGLEDALU
Detektivski priročnik za reševanje težav, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi motnjami
Cameron Camp
Cameron Camp - Neznanec v ogledalu - kratka predstavitev (2 MB)23,00 €
S pravimi pristopi tudi za zaveso demence posije sonce
Neznanec v ogledalu: detektivski priročnik za reševanje težav, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi motnjami je napisan v duhovitem ter nadvse zabavnem slogu in je kot dobro založena shramba praktičnih nasvetov za spopadanje z izzivi demence, od zmerne do napredovale stopnje.
Knjiga je prava enciklopedija koristnih, kulturno raznovrstnih strategij, primernih za splošno javnost, svojce oseb z demenco, strokovne delavce iz različnih okolij in področij zdravstvene nege, vključno z zaposlenimi v ustanovah za dolgotrajno oskrbo, dnevnih centrih za starejše in družinskimi oskrbovalci ter se kar sama ponuja kot učni priročnik za uporabo vedenjske metodologije na prijazen, spoštljiv način, ki lahko pomaga tudi v najbolj izzivov polnih situacijah ali ob izteku življenja.
Pristop temelji na metodi montessori za starejše in osebe z demenco. Pri kroničnih boleznih, ki sčasoma le še napredujejo, je najtežje ohranjati optimizem. Izkušnje kažejo, da se pri demenci ljudje osredotočajo prav na sposobnosti, ki jih bolezen jemlje. Cameron J. Camp pa svoje bralce spodbuja k temu, da se ob zaprtih vratih ozrejo za odprtim oknom. Osebe z demenco namreč še dolgo skozi potek bolezni ohranjajo določene spretnosti in sposobnosti. Če jih znamo primerno izkoristiti, lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja osebe z demenco in tudi vseh ljudi okrog nje.
V domu za starejše je na oddelku za osebe z demenco živela neka ženska. Bila je prepričana, da je na ladji za križarjenja in pluje na Bahame. To ni bilo nelogično. Obroki so bili plačani in nekdo je vedno vodil dejavnosti, ki se jih je redno udeleževala z neznanci, ki pa so se ji zdeli nekako znani (se pravi, mislila je, da jih je videla že prej). Namesto da bi ji nasprotovali, kadar je ta ženska naročila mai tai, ji je osebje dalo pijačo, ki je bila videti kot tropski koktajl, saj je imela na obodu kozarca majhen dežniček. Tako je stanovalka dovolj pila in ostala zadovoljna.
(Str. 57)
Nekega večera sem imel predstavitev za skupino družinskih oskrbovalcev, in ko sem končal, je prišla k meni starejša ženska ter rekla: »Nekaj bi vam rada povedala. Hvala bogu, da niste doktor.«
V zadregi sem ji rekel, da imam doktorat.
Rekla je: »Ja, ampak niste pravi doktor in hvala bogu za to.«
Ko sem jo vprašal, kaj misli s tako nenavadnim komplimentom, je razložila, da ima njen mož Alzheimerjevo bolezen in živi doma z njo. Povedala je, da je vedno, kadar je poslušala kakšnega zdravnika govoriti o tej bolezni, navadno slišala isto zgodbo o biologiji bolezni, celični smrti, napredovanju bolezni in zdravilih, ki so na voljo za lajšanje simptomov. Rekla je: »Po vsakem takem pogovoru sem depresivna. Potem ko sem poslušala vas, pa imam upanje. Dali ste mi nekaj zamisli. Poskušala jih bom uporabiti. Hvala.«
(Str. 223)
Knjige istega avtorja
