KAR BI ŠE RAD POVEDAL
Helmut Schmidt
25,00 €
Politični in osebni testament enega največjih evropskih državnikov
Pri 96 letih, leto dni pred smrtjo, se eden najbolj priljubljenih nemških politikov ozira na svojo prehojeno pot. Z avtobiografskim pregledom se pokloni osebam, ki so ga skozi življenje oblikovale. Če jih srečamo v trenutku, ko jih potrebujemo, Erich Fromm take ljudi imenuje »magični pomočniki«. Helmut Schmidt je bil tudi zaradi njih eden največjih državnikov svojega časa in Evropejec s posnemanja vredno vizijo.
Politika je pragmatično ravnanje z etičnimi nameni, je nekoč rekel Helmut Schmidt. Dobro se je znašel kot »operativec« in dobro je vedel, kje so meje etičnega koordinatnega sistema. Utrdili so jih tudi zgledi in vzorniki, ki jim je namenil to svojo zadnjo, najbolj osebno knjigo. Zgodnje branje Marka Avrelija in Cicera, ukvarjanje s Kantom in Webrom, poglabljanje v filozofijo Karla Popperja so odločilne markacije na razvojni poti politika, ki se nikoli ni vdal populizmu, a je do konca ostal med najbolj priljubljenimi nemškimi in evropskimi politiki. Onstran ideoloških barikad je znal z zavezniki in nasprotniki vedno najti skupne točke, pa naj je šlo za judovstvo, krščanstvo, islam ali konfucijanstvo.
Dlje ko sem premišljal o tem, kateri ljudje so najbolj vplivali name na moji življenjski poti, bolj je bledel prvotni pojem vzornika. Z besedo je povezana predstava, da je imenovana oseba zgled kot celovita osebnost, se pravi z vsakim vlaknom in v vsakem oziru. Vzoren pa je človek lahko samo na posameznih področjih, z lastnostmi in krepostmi, s katerimi se odlikuje pred drugimi. Samo te posebnosti štejejo. Človeške slabosti moramo hote spregledati. Marsikateri ljudje, ki so v zgodovini zapisani kot »veliki«, se izkažejo kot neprijetni značaji, če jih pogledamo natančneje.
Zame so bili pomembni tisti ljudje, ki so mi pomagali v določeni situaciji, da sem se bolje razumel. Zaznamovali so me, ker so mi dali odgovore in spodbude ali mi vzbudili radovednost. Tako so prispevali k izoblikovanju moje osebnosti. Osebe, ki se v našem življenju pojavijo v pravem trenutku, je Erich Fromm imenoval »magični pomočniki«. Vse je odvisno od tega, ali jih srečamo takrat, ko jih potrebujemo.
Pred dvajsetimi leti sem objavil obsežno knjigo z naslovom Sopotniki, v katerih sem izrazil svojo zahvalo. Zahvalil sem se najbližjim osebnim prijateljem in prav tako tistim, ki so me spremljali na moji poklicni in življenjski poti. O nekaterih med njimi pišem tudi v pričujoči knjigi. Toda ta knjiga ima drugačen namen. V njej želim strniti odločilna srečanja v svojem življenju in jih hkrati primerjati z zgodovinskimi osebnostmi, ki so vplivale name, povezati z umetninami, ki so me fascinirale, s knjigami, ki so zaznamovale mojo predstavo sveta. Z eno besedo, hočem si biti na jasnem, kako sem postal to, kar sem.
(Str. 17)



