V obdobju katoliške prenove v 17. stoletju so kapucine kot nosilce »nove, evangeljske pridige« v to delo vabili škofje, neposredne pobude za ustanavljanje samostanov pa so največkrat prišle od prebivalcev posameznih mest. O začetkih kapucinskega samostana v Škofji Loki kronika piše: »Ko smo kapucini okrog 60 let v to knežje mesto Škofjo Loko prihajali iz Kranja spovedovat in pridigat, je končno naklonjenost Ločanov do nas tako narasla, da so si vedno bolj želeli naše duhovne službe. Zaprosili so za postnega pridigarja, ki jim ga je provincial iz Kranja takoj obljubil. Poslal jim je p. Korbinijana, ki je bil domačin iz Škofje Loke. Tako je razvnel svoje Ločane, da so hoteli postaviti za kapucine samostan, da bi nas imeli stalno pri sebi za duhovne usluge. To se je zgodilo leta 1705.
V pričujočem delu spremljamo razvoj kapucinskega samostana v Škofji Loki od njegovih začetkov do današnjega časa, posebej pa sta opisana bogata samostanska knjižnica in škofjeloški pasijon.
Ni na zalogi 
