JAKOB ALJAŽ

Naš triglavski kralj Matjaž: župnik z Dovjega – Aljaž

Župnik v Dovjem Jakob Aljaž je 15. aprila 1895 s pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana za en goldinar odkupil 16 m2 zemljišča vrh Triglava. V izrazito ponemčevalnem okolju je vse svoje moči usmeril v slovenstvo in tako naš najvišji vrh ter slovenske gore s skrbjo za infrastrukturo uspel ohraniti slovenske. Poleti 2024 je Župnija Smlednik v sodelovanju z župnikom Davidom Jensterlom in ilustratorjem Juanom Juvančičem pripravila dokumentarni risani film o svojem rojaku Za vse nas, Slovence, gre, po njem pa zdaj tudi strip ob 150-letnici rojstva Jakoba Aljaža in 130-letnici odkupa vrha Triglava predstavlja življenjske poti tega vélikega slovenskega domoljuba.

Jakob Aljaž se je 6. julija 1845 rodil v Zavrhu pod Šmarno goro kot šesti izmed desetih otrok. Bil bil duhovnik in razumnik, ki je energijo, znanje in lasten denar vlagal v napredek tako na duhovnem kot na drugih področjih: v planinstvu, glasbi, zlasti petju, pa tudi v gospodarski in prosvetni razvoj podeželja. Kjer koli je deloval, se je zavzemal za složnost med Slovenci. Spodbujal jih je, naj iščejo tipične odlike, ki jih delajo Slovence, in skupne točke, ki jih povezujejo.
Za ceno osmih hlebov kruha je tako Triglav po njegovi zaslugi ostal slovenski, na njegovo pobudo pa so bili postavljeni tudi Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava, Aljaževa koča v Vratih, kapelica Lurške Matere Božje na Kredarici, Triglavski dom na Kredarici in seveda Aljažev stolp na vrhu Triglava, ki ga je tudi sam financiral.
Jakob Aljaž pa je bil tudi skladatelj. Med drugim je uglasbil pesmi Oj, Triglav, moj dom in Sveta noč, zelo rad pa je imel tudi pesmi Simona Gregorčiča. Nekateri mu pripisujejo tudi zasluge za uspeh Mohorjeve družbe, za katero je pripravil Slovensko pesmarico (1896 in 1900), ki je izšla v nakladi 80.000 izvodov in je bila pomembna zaradi širjenja slovenske umetne pesmi med ljudstvom. Jakob Aljaž je umrl 4. maja 1927 in je pokopan na dovškem pokopališču.