IZTRGANE KORENINE
Mira Delavec Touhami
Delavec Touhami, Mira 2025 - Iztrgane korenine - PL (451 KB)30,00 €
Le narod, ki neguje svoje korenine, preživi
Po smrti svoje žene Josipine Turnograjske Lovro Toman najde uteho v politiki: z žarom se zavzema za pravice Slovencev, zlasti za mili slovenski jezik, in postaja vse pomembnejša figura na političnem parketu. A pod na videz mogočno podobo moža se skriva krhka duša, ki ne zmore preboleti številnih izgub ljubljenih. Le korenine, ki ga vežejo na slovensko zemljo, ga lahko privedejo do pomembnega spoznanja ...
Politično dogajanje v avstro-ogrskem cesarstvu v drugi polovici 19. stoletja je pred Slovence postavilo vrsto izzivov, s katerimi so se bili primorani soočiti. V prvi vrsti si je bilo treba izboriti svoje mesto v monarhiji in pravice, ki naj bi jim kot narodu pripadale. Ključno vlogo pri tem je odigral dr. Lovro Toman, ki ga v pričujočem zgodovinskem romanu spoznamo kot večplastno osebnost: po eni strani kot gorečega zagovornika slovenskega naroda in jezika, človeka, ki je bil tesno prepleten z najpomembnejšimi osebnostmi tistega časa: Fidelisom Terpincem, Luko Svetcem, Janezom Beiweisom in drugimi; po drugi strani pa kot ranljivega moža, ki mu življenje ni prizaneslo. Po smrti svoje žene Josipine Turnograjske dolgo ni našel ljubezni, šele milo srce Luize Altmann se je zmoglo dotakniti njegovega ...
Zgodba bralca vodi po razburkanih valovih slovenske zgodovine in obljublja razburljivo potovanje po koreninah našega naroda, vzporedno pa tudi po koreninah rodbine Urbančič, ki je svetu dala mnogo slovečih hčera in sinov in bila tesno prepletena z drugimi pomembnimi družinami na Kranjskem v času, ko je bilo to ozemlje priča neverjetnemu gospodarskemu preporodu. Kot bi odprli Pandorino skrinjico, pa pred nami ponovno oživijo tudi ljubezenske zgodbe: nekatere žalostno udušene že v samem cvetu ljubezni, druge trdne, trajajoče, a preizkušane, tiste najlepše pa dolgo želene in nepričakovane, nežne in čiste kot rosa. Zgodba, ki se bere kot listanje rodbinskega albuma, v katerem vsaka fotografija ponuja delček (že davno izgubljene) zgodovine, pa postavlja pred bralca tudi ogledalo: smo zrasli kot narod in znamo ceniti svoje korenine ali pozabljamo na prispevek naših prednikov in smo od njih znali prevzeti le že pregovorno narodno razklanost?
»Naš narod ima iste želje kot vsak drug narod, in to je telesno in dušno blagostanje. Slednje pa izvira iz poučevanja, katerega edino sredstvo je narodni jezik. To je vsa umetnost in tega nam ne more nihče odreči. Narodna zavest in narodni jezik nam morata biti na prvem mestu, šele potem tovarne in denar. Zato bi morali vzpodbujati svoje ljudi in zahtevati, da se v urade in šole vpelje slovenski jezik, tudi za domačo rabo. Spoštujmo svoj jezik, v katerem nas je prvikrat sladko in milo nagovorila materina ljubezen, in katerega obstoj in veljavnost nam zagotavlja državna in zvesta cesarjeva beseda! Kdor zaničuje svoj jezik, ni prijatelj svoje vere, je nehvaležnež svoje matere, je pozabljeni sin domovine, je odpadnik svojega naroda in sovražnik države ter sebičnež, saj svoj lastni dobiček stavi više od naroda samega.«
(Str. 74)
»Če bi si narod usodo lahko izbral sam, potem ne bi tako trpel in se v njem ne bi nabralo toliko jeze in žalosti hkrati. Narod mora znati živeti za ideale, na katerih gradi svojo prihodnost. Verjeti mora v te ideale, saj je to tista hrana, ki ohranja notranjo kondicijo posameznika in posredno celega naroda. Verjeti v poslanstvo, ki ga ima vsak posameznik, in ga pri tem vzpodbujati, ne pa omejevati zavoljo lastne sebičnosti, ki jo mnogi tako radi zaklenejo v svojo sobo in postane lastna samo njim. Ali ne bi bilo lažje, če bi se dvignili iz teh okov in presegli vezi, v katere se prostovoljno vklenjamo in jih ob tem ponujamo še svojim najbližjim? Ali ne bi bilo bolje, če bi dovolili, da živi ljubezen, namesto da denar in kapital sejeta sovraštvo?«
(Str. 138)
Knjige istega avtorja
Novo IZTRGANE KORENINE
Mira Delavec Touhami
