ETIKA ŽIVLJENJA

»V tej knjigi poskušam s krščanskega stališča obravnavati moralne argumente, ki so veljavni tudi za ne-kristjane. Pri tem nisem proti zdravju, kajti to bi bilo dejansko malo uspešno in že kar nesmiselno, ampak sem za moralno sprejemljivo pot, ki bi v prihodnosti še bolje zatirala fizično zlo in bolezni, ki ogrožajo človeško življenje, in ki bi ustrezno z raziskovanjem in s terapevtskimi ukrepi še bolje ščitila veliko dobrino zdravja. To, da teološka etika življenja z obravnavanjem racionalnih argumentov razkriva svoje lastne premise, ne spodbija njene pretenzije, da svoje stališče utemelji z uporabo razuma, da bi na ta način dospela do presoj, ki so zmožne splošnega strinjanja. Ustrezno s pravili igre racionalnega sporazumevanja se predstavljeni argumenti razumejo kot ponudba, ki upa, da ji bo bralec kritično prisluhnil in se strinjal. Tudi na spornem področju bioetike velja, da so moralni argumenti uspešni takrat, ko bralca usposobijo za to, da izostri svojo razsodnost, da z navajanjem boljših razlogov nasprotuje prenagljenim sklepom in da končno boljše razume lastno stališče.«

»Ogrožanje naših naravnih življenjskih osnov z našim lastnim načinom življenja nam je v zadnjih letih v zavest priklicalo resnico, ki je potisnila na rob model brezmejne rasti: k uspešnosti človeškega življenja spada tudi zmožnost za odpoved in za prakticiranje prave mere, ki je postavljena nam kot končnim bitjem. Misel o samoomejitvi, ki je ugodna za življenje in je neškodljiva za naravo, gleda namreč na človeka kot na prvega ‘osvobojenca stvarstva’ (J. G. Herder), čigar usoda je, da živi kot človek, ki hodi po meji med kraljestvom narave in kraljestvom svobode.«

Eberhard Schockenhof

»Knjiga Etika življenja je razdeljena na dva dela. V prvem delu je podana teoretična osnova za bioetično razmišljanje. Pri etični presoji ne gre zgolj za reševanje posameznih individualnih primerov, ampak tudi za razmislek o posledicah določenih odločitev za skupno življenje v družbi in za prihodnost našega planeta. V drugem delu pa vzame pod drobnogled konkretna področja etike življenja, pri čemer je večji del namenjen poglobljeni analizi medicinskih in etičnih vidikov posameznih problemov. Schockenhoff ob koncu knjige izpostavi, da zgolj razumsko prizadevanje za opredelitev skupnih etičnih načel ni dovolj za etično delovanje. Potrebna je notranja naravnanost človeka, ki ga spodbuja k spoštovanju življenja, pri čemer pa ima vera zelo pomembno vlogo.«

Roman Globokar

»Knjiga je napisana kot kritična predstavitev argumentov in nasprotnih argumentov glede vrste tem s področja bioetike oz. medicinske etike. V sijajnem slogu pripovedovanja drži bralca v napetosti do konca poglavja, v katerem predstavlja različna, bolj ali manj skrajna pojmovanja in nazadnje utemelji katoliški pogled na etične dileme. Ta je veliko zmernejši, mnogo realnejši in bolj uglašen z znanostjo, kot ljudje lahko zaznajo v laičnih medijih. Dejansko se v osupljivo veliki meri ujema z opredelitvami Odbora za bioetiko Sveta Evrope, ob vsej njegovi multikulturnosti, pripadnosti različnim religijam in zgodovinsko pogojenim razlikam v dojemanju vrednot.«

Jože Trontelj

»Knjiga je napisana kot kritična predstavitev argumentov in nasprotnih argumentov glede vrste tem s področja bioetike oz. medicinske etike. V sijajnem slogu pripovedovanja drži bralca v napetosti do konca poglavja, v katerem predstavlja različna, bolj ali manj skrajna pojmovanja in nazadnje utemelji katoliški pogled na etične dileme. Ta je veliko zmernejši, mnogo realnejši in bolj uglašen z znanostjo, kot ljudje lahko zaznajo v laičnih medijih. Dejansko se v osupljivo veliki meri ujema z opredelitvami Odbora za bioetiko Sveta Evrope, ob vsej njegovi multikulturnosti, pripadnosti različnim religijam in zgodovinsko pogojenim razlikam v dojemanju vrednot.«

Jože Trontelj