DELA USMILJENJA
Srce katoliške vere
James F. Keenan
Kratka predstavitev (247 KB)5,00 €
Usmiljenje – prostovoljna naravnanost za vstop v kaos drugega
Ob začetku leta Božjega usmiljenja nam ameriški jezuit Keenan približa usmiljenje kot Božjo pot do nas in kot našo pot do bližnjega. V časih, ko usmiljenje dobesedno trka na vrata naše domovine, nas klic k duhovnim in telesnim delom usmiljenja spet nagovarja enako močno kot nekoč cerkvene očete. Knjigi in letu Božjega usmiljenja na pot je spremno besedo napisal nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Ameriški jezuit James F. Keenan je eseje, objavljene v tej knjigi, prvotno pisal kot kolumne za ameriško revijo Cerkev. Usmiljenje postavi kot tisto lastnost, ki katoličane razpoznavno določuje v družini judovsko-krščanskega izročila. Knjiga je pastoralno vodilo, učinkovit pripomoček v letu Božjega usmiljenja in predvsem nagovorljivo branje, prirejeno in dopolnjeno za slovensko javnost.
Natančno se posveti vsakemu od telesnih in duhovnih del usmiljenja, jih predstavi skozi zgodovinski razvoj in jih konkretno umesti v naš sodobni vsakdan. Med drugim opozarja, da je prezreti potrebe lačnih za kristjane največje pohujšanje in da žejne napajati ne pomeni le omogočiti dostop do vode, ampak zagotoviti dostop do pitne vode. Pokopavanje mrtvih osvetli skozi osebno zgodbo, ob dogodkih 11. septembra 2001 pa opozarja tudi na nepokopane, nedokumentirane in neznane. Predvsem pa poziva k pozornosti,
da k ljudem v stiski vedno pristopimo z občutkom dostojanstva.
Medtem ko je pri telesnih delih usmiljenja prejemnik deležen neke koristi, je pri duhovnih delih ravno obratno: pogosto ima koristi tisti, ki duhovna dela udejanja. Duhovna dela usmiljenja predstavi v treh sklopih: sprava, čuječnost in molitev.
»Etika kreposti nas spominja, da postajamo to, kar delamo. Kjer koli smo, se oblikujemo s pomočjo navad, ki jih prevzamemo kot starši, duhovniki, delavci, pisatelji, študentje, poslovneži … Postajamo seznam nalog, ki smo si jih določili.« V tej luči skupaj razmišljamo o usmiljenju in evharističnem bogoslužju, o vsakodnevnem soočanju s svojim lastnim kaosom in o vstopanju v kaos družinskega življenja ter v kaos sveta. Prav naša naravnanost za prostovoljen vstop v kaos drugega pa je bistvo usmiljenja.
Spremna beseda: metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
»Sojeni bomo po tem, ali smo bili usmiljeni.« (Str. 20)
»Janez XXIII. je odhitel k zapornikom in rekel: ''Ker niste vi mogli priti k meni, sem moral jaz priti k vam.'' V luči strašnega položaja teh ljudi po svetu (in tudi pri nas) to telesno delo usmiljenja ni staromodna navada, ampak prej potrebna in celo nujna dejavnost. Spodbuja nas, da pazimo na najbolj izločene in da do njih gradimo mostove.« (Str. 39)
»Jasno je, da negotovosti glede hrane ne moremo nikoli razložiti z gostoto prebivalstva in s posledično nesorazmernostjo zalog hrane. Namesto tega so ljudje lačni zato, ker nimajo virov za dostopanje do hrane preko denarnega gospodarstva. Odgovor na lakoto je v dostopu.« (Str. 51)
»Krščanski steber moralne večvrednosti je narejen iz peska.« (Str. 103)
»Noben krščanski zakon, nobena krščanska skupnost, nobeno krščansko poslanstvo, nobena krščanska župnija ali škofija ne more obstajati brez sprave. Sprava vse to omogoča.« (Str. 103)
»Peter noče resnične zgodbe. Raje ima svoj lastni kipec, svojega prijetnega domačega mesija, ki je zabaven za lovljenje rib, čudeže in večerje. Na seznamu, ki si ga je določil Peter, ni trpljenja. Zaradi tega Jezusove
zgodbe ne dojame pravilno.« (Str. 138)
Knjige istega avtorja
