PESEM O BERNARDKI

Tako me je Previdnost privedla v Lurd, katerega čudeže sem do tedaj poznal le površno. Več tednov smo preživeli v tem pirenejskem mestu.
Bil je strahoten čas. Bil pa je obenem zame izrednega pomena, ker sem tu spoznal čudovito zgodbo o deklici Bernardki Soubirous in čudovitih ozdravljenjih. Nekega dne, v najhujši stiski, sem se zaobljubil: če se bom rešil iz tega obupnega položaja in dosegel rešilno ameriško obalo, tedaj bom zapel, preden se lotim česarkoli drugega, pesem o Bernardki, in sicer tako, kakor bom najbolje znal.
Ta knjiga je izpolnjena obljuba. Epska pesnitev ima v našem času lahko samo obliko romana. "Bernardkina pesem" je roman, ni pa utvara.
(Franz Werfel)

Pred zapornico se Croisina Bouhouhorts zruši na tla, prepotena, brez sape, na pol mrtva. Toliko še ima moči, da potopi otroka do vratu v studenec. »Vzemi ga, Devica, ali mi ga vrni,« jeclja. »Umorili boste otroka, voda je vendar ledeno mrzla …« »Če ga ne morem rešiti, ga bom umorila. Kaj zato!« Hočejo ji iztrgati otroka. Pokaže zobe in piha. Nevarno je, da ji kdo hodi blizu. Nazadnje jo ljudje puste v miru. Mrtvaško tiho postane. Slišati je samo kratko grgranje otroka, kot v agoniji. Potem tudi grgranja ni več slišati.
Nenadoma reče ena od žensk ob bazenu: »Sveta Devica … Otrok je kriknil …« In res, za nekaj sekund je bilo slišati tanko cviljenje kakor pri novorojenčku. Ljudje bledi gledajo drug drugega. Bouhouhortsova – kopel je trajala ravno četrt ure, – zavije otroka spet v predpasnik, ga pritisne na prsi in zdrvi nazaj.
Ko množica pride do Cachota, kjer Bouhouhortsovi stanujejo, že stoji Croisina pred vrati in z razprostrtimi rokami šepeta: »Mir vendar! Spi … Moj otrok spi …«
Zgodilo se je prvo ozdravljenje. Prvi čudež. V Lurdu.

Kot Kafka tudi Franz Werfel izhaja iz judovske trgovske družine in tudi nanj je vplival Max Brod, žurnalist, esejist in vsestranski kulturni delavec tistega časa. Po študiju in vojni se je Werfel ustalil na Dunaju in se, preden se je v tridesetih letih lotil romanov, posvetil predvsem poeziji (ekspresionistična lirika) ter gledališču (kot ekspresionist v etični, zgodovinski in religiozni, biblični tematiki). Pred nacističnim preganjanjem Judov je z ženo, vdovo po znanem skladatelju Gustavu Mahlerju, zbežal v Francijo in za nekaj časa našel zatočišče tudi v Lurdu. Pesem o Bernardki je po ženinem pričevanju pisal z vso zavzetostjo v znamenje hvaležnosti.