BIZANTINSKA FILOZOFIJA

V Bizancu je bilo živo popolnoma samostojno, izredno zapleteno in slojevito miselno gibanje. Morda je bizantinski, tj. meniški misticizem prav zaradi razlike med univerzitetnimi krogi in samostani, ki je na Zahodu ni bilo, uglašen precej drugače od zahodnega. Iz srečanja logične oblike (logosa) in translogičnega bistva (vere) je vzniknila specifična, bizantinska oblika duhovnosti, neredko zaznamovana s silovito notranjo napetostjo. Grški filozof Vasilios Tatakis (1896–1986) si je v svojem pregledu prizadeval osvetliti pristno grško podlago bizantinske filozofije, ki pred nami vstane kot krščanska oblika grške misli in čustvovanja. Pokaže, da bi bilo brez proučitve Bizanca popolnoma nemogoče preiskati najbolj bistvene in intimne nagibe novogrške duše, slovanske duše, duše vseh pravoslavnih ljudstev, celo dežel, ki se zdijo kar najbolj nasprotne grškemu vplivu.