BINKOŠTI
Miroslav Hlaučo
Miroslav Hlaučo 2026 - Binkošti PREDSTAVITEV (318 KB)32,50 €
Čas, ko so čudeži morali postati skrivnost
Roman je bil leta 2025 nagrajen s prestižno češko nagrado Magnesia Litera kot najboljši literarni prvenec in kot knjiga leta. Dogajanje je postavljeno v leto 1903, a ne gre za zgodovinski roman, temveč za univerzalno priliko o prelomnem trenutku v civilizaciji, ko nam nova doba namesto obljube svetlejše prihodnosti vsiljuje, da se odpovemo tistemu, kar je bilo dobro, in sprejmemo vrsto sprememb na slabše.
Knjiga dokazuje, da ima magični realizem svoje mesto tudi v Srednji Evropi. V mestecu Sveti Jurij so namreč čudeži ustaljeni del vsakdanjega življenja: domačini znajo med drugim hoditi po vodi, lomiti kamenje z žvižganjem, govoriti z angeli in živeti z volkovi. Ko se po petnajstih letih vrne Odisej, se domačini začnejo pripravljati na novo obdobje, v katerem bosta čudeže nadomestili znanost in tehnologija. Glavni junak se znajde tudi v ljubezenskem trikotniku za naklonjenost skrivnostne Julije. Zaradi strahu pred spremembami nove dobe želijo domačini novemu svetu prikriti svoje nadnaravne sposobnosti, pri čemer avtor posrečeno ustvarja elemente situacijskega humorja in napetosti ter se odlikuje z izvirnimi idejami in aluzijami na ducate literarnih del. Rezultat je neverjetno prefinjena, igriva in intelektualno raznolika slika sveta, ki je prisiljen odreči se čudežem ter postati racionalen in standardiziran. In bralski užitek je tudi v dozdevanju, da smo ves čas na tanki meji med pravljičnim in resničnim.
Jutrišnji dan se ne začenja danes, začel se je že dolgo nazaj, pradavno. Davno, preden si se rodil. Davno, preden je nastala geometrija. Samo nič ga ne določa vnaprej.
(Str. 231)
V tistem obdobju pa se zvonov sploh ne bo več slišalo, kajti čas bo njihove glasove prihranil za dneve, ko bo nujno, da bo njihov zvok zvenel neprenehoma, ker z ničimer drugim ne bo mogoče preglušiti ropota odpiranja vrat v novo stoletje … Vendar ne prehitevajmo, vse to naj bi se zgodilo šele čez dolgo časa.
(Str. 7)
Pomislil je, da človek ne bi smel skaziti dobre tuje zgodbe, kajti Bog nam govori skozi zgodbe, in če bodo naše zgodbe dobre, obstaja možnost, da bo dobra tudi velika zgodba tega sveta. Ampak kdo ve, katera zgodba je dobra? Je on tisti, ki se vmešava v tuje zgodbe? Kaj pa, če ravno te druge zgodbe vstopajo v njegovo?
(Str. 144)
Kamen odločanja se mu je odvalil s srca, kajti zanj je bilo najtežje ravno to, odločiti se. Marsikdaj je bilo vseeno, ali se je odločil dobro ali slabo, vedel je, da ko pade odločitev, stvari že nekako stečejo, pred tem pa ga je vedno ubijalo breme odgovornosti, da izbere samo eno pot, ostale pa pusti pri miru.
(Str. 79)
Spominjal se je, da bo ves čas hodil v hrib, in vedel je tudi, da bo pot dolga, čeprav se nam ponavadi zdijo poti krajše, ko se vračamo, kot takrat, ko odhajamo.
(Str. 20)
Knjige istega avtorja
Novo 