Vabimo vas na predstavitev knjige Egerija: Potopis/Itinerarium. Romanje, bogoslužje in Sveta dežela v pozni antiki
Znanstveno-kritično izdajo je uredil, besedilo prevedel in spremno študijo pripravil Jan Dominik Bogataj OFM, ki bo v spletnem predavanju tokrat knjigo tudi predstavil na POVEZAVI.
Potopisni dnevnik večletnega romanja po svetopisemskih krajih Egipta, Palestine, Sirije, Mezopotamije in Male Azije s konca 4. stoletja, ki ga je zapisala neznana romarica, je očarljiv odtis njenega intimnega doživljanja svetih krajev, obenem pa kot prvovrsten zgodovinski dokument, odkrit šele pred dobrimi sto leti, omogoča vpogled iz prve roke v tedanje življenje na opisanih območjih.
Egerijin potopis ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meništva, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki. Egerija je dragocena kot ena izmed redkih ženskih antičnih avtoric, besedilo pa omogoča oseben vpogled v kraje in doživljanje takratnega Bližnjega vzhoda skozi njene oči.
Kdo je bila Egerija? Po prvi teoriji naj bi bila to Silvija (Silvanija) iz Akvitanije (330-406), svakinja Flavija Rufina, prefekta na dvoru Teodozija Velikega; po drugi teoriji Galia Placidija (388-450), hči Teodozija Velikega; najverjetneje pa gre za “sveto (meniško) ženo (sanctimonialis)” Egerijo, ki je obveljala za zgled pobožnosti in dosegla slavo svetništva.
Ohranil se nam je njen potopisni dnevnik večletnega romanja po svetopisemskih krajih Egipta, Palestine, Sirije, Mezopotamije in Male Azije s konca 4. stoletja. Je očarljiv odtis njenega intimnega doživljanja svetih krajev, obenem pa prvovrsten zgodovinski dokument, odkrit šele pred dobrimi sto leti, ki omogoča vpogled iz prve roke v tedanje življenje na opisanih območjih.
Prevod je sedaj na voljo tudi v slovenščini, znanstveno-kritična izdaja na sosednjih straneh teče dvojezično, v latinskem izvirniku in v slovenskem prevodu.
Egerija je dragocena kot ena izmed redkih ženskih antičnih avtoric, besedilo pa omogoča oseben vpogled v kraje in doživljanje takratnega Bližnjega vzhoda skozi njene oči in je neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja.
Knjiga je izšla v zbirki Cerkveni očetje, ki jo ureja dr. Miran Špelič OFM.
