IZGUBLJANJE

Doživete – včasih že kar uničujoče in uničevalsko izpovedane

Pesmi v zbirki IZGUBLJANJE so izjemno doživete – včasih že kar uničujoče in uničevalsko izpovedane. Vsebina mnogih je nastala na izkušnjah opazovanja, sodoživljanja, dogajanja v naravi, na ekranu — in v pesmih zasije vse to kot zrcalna podoba dogajanja v človeku, v avtorici.

»Lahko izgubljamo potrpljenje — lahko pa tudi iluzije, veselje, mir. V bistvu so to otožne, a vendarle mile besede — v primeri z dejstvom, da lahko izgubljamo smisel življenja, vero v dobro, v duhovno (materialno je že — za določen sloj) napredovanje človeštva.

Pesmi v zbirki IZGUBLJANJE so izjemno doživete — včasih že kar uničujoče in uničevalsko izpovedane. Vsebina mnogih je nastala na izkušnjah opazovanja, sodoživljanja, dogajanja v naravi, na ekranu — in v pesmih zasije vse to kot zrcalna podoba dogajanja v človeku, v avtorici.

Pretresljivo je to nizanje črnih in sivih kroglic = pesmi; kot v žalostnem delu rožnega venca. Ne samo mi — bralke in bralci — avtorica nosi v sebi (in izpoje) trpnost, odsotnost, duhovni beg v neobstajanje — ki pa ni pribežališče ne ječa … je samo prehajanje. Iz česa? V kaj?
(pesem IGRA)

Toda — avtorica je bojevnica in poskuša na vse načine dokazati, da bi bil svet dober (in lep), če bi ljudje — vsi — bili dobri. Hudo je; pehá jo v navidezno vseenost (pesem VEČNI SEN), ker za to trditev ni objektivnih možnosti niti dokazov. (Vemo, da svet in vesolje obstajata in delujeta na temelju uravnoteženosti; ta ni nujno — dobrota.)

Če nas čustva brezizhodnosti odnašajo — naslonimo se na pesem PRIŠEL BO ČAS, ki je nekak čustven obračun: Življenje in svet sta nam bila za nekaj časa posojena — a prišel bo čas klijočih semen … Nas ne bo več. Bodo pa drugi. Drugačen bo svet …

Vendar zdrav človek težko spokojno sprejme to dejstvo. Nekateri poniknejo v depresijo; drugi se predajo hlastanju za trenutki (pesem HLASTAM) — a oboje je le cenkanje za večnost … Vendar, ko se dozdeva življenje najbolj črno, brezizhodna usoda — sledi v pesmih nenaden zasuk navzgor, kot iz oseke v plimo (Pesem KAKO ČUDNO iz noči v jutro … In to se v življenju (in pesmih) ponavlja. Nenehno. Dokler gre … V zbirki smo prilistali do pesmi, ki so vijolično modre in oranžno strastne. V užitek so nam; za ravnotežje proti črno — sivim. Življenje (telesno in duhovno) premore kalejdoskop barv. Prav tako pesmi Slavice Štirn.«
Neža Maurer