Naročam se na e-novice

Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

KAPLJICA IZDOLBE KAMEN

Latinski pregovori in reki

Maver Aleš 

Strani: 136
Format: 135 mm x 155 mm
Leto izdaje: 2016
ISBN: 978-961-278-269-6
19,50 €

Članska cena: 17,55 € Daj v košarico

Stari Latinci za vse čase!

Cvetober latinskih izrekov, ki z nekaj besedami pred nami razgrinjajo življenjske resnice, zapisane davno, veljavne pa danes in jutri. Pospremljene so s poučnimi in hudomušnimi komentarji Aleša Mavra.

Aleš Maver je v tej zbirki zaobjel nekatere najznačilnejše in najpogosteje uporabljane (in kdaj tudi zlorabljene) latinske pregovore in reke. Obenem se je trudil vsaj opozoriti na bogastvo virov zanje, ki daleč presega zgolj pogansko antiko. Mnoge danes razvpite latinske modrosti so nastale še veliko pozneje, tja do francoske revolucije. Narobe bi bilo, če v zbirko ne bi vključili nekaj zgledov izrekov z domovinsko pravico v Svetem pismu. Tam seveda izvirno niso bili v latinščini, so se pa v latinskem prevodu najbolj udomačili. Latinske modrosti so se izkazale kot najbolj obstojen del jezikovne dediščine starih Rimljanov, vendar ne čisto po pravici, saj je latinščina naš jezikovni vsakdan zaznamovala tako rekoč na tisoč in en način. A pot kulturne zgodovine ni vedno pravična in je storila svoje. Zaradi pomena izrekov je v kratki zbirki, kot je naša, nemogoče zajeti celo njihovo približno sliko, vendar bo bralec v njej gotovo našel vsaj kakšnega po svoji meri.

O avtorju
Aleš Maver je maturiral na II. gimnaziji Maribor. Študiral je slovenščino, latinščino in teologijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (diplomski deli Oglej v slovenski zgodovinski povesti in Bog in bogovi pri Arnobiju: Adversus nationes med apologijo in invektivo) ter Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (diplomsko delo Podoba Ogleja in oglejskega patriarhata v slovenski zgodovinski povesti), doktoriral pa na Oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete z disertacijo Politična zgodovina v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja. Je docent za zgodovino starega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter profesor latinščine in teologije pri katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti. Dejaven je tudi kot prevajalec, pisec člankov in kolumnist časopisa Dnevnik ter politični komentator portala Planet Siol.net. Njegov opus obsega preko dvesto samostojnih del, prevodov in znanstvenih člankov. Sodeluje tudi pri Zboru za republiko. Je odgovorni urednik revije Tretji dan in odgovorni urednik ter kolumnist spletnega magazina Časnik.

Odlomek iz knjige

DUOBUS LITIGANTIBUS TERTIUS GAUDET
KO SE PREPIRATA DVA, SE VESELI TRETJI

Vsestranske uporabnosti tega izreka ne potrjuje le dejstvo, da se krasno prileže vsakemu učbeniku latinske slovnice, saj je težko najti lepši zgled za slavno skladenjsko pošast, imenovano absolutni ablativ (poenostavljeno povedano, nekaj kar nadomešča velik del naših odvisnih stavkov). Priporoča ga tudi razširjenost podobnega miselnega blaga v kopici jezikov. Tudi v slovenščini, kjer je resda namesto o veselju govor o dobičku tretjega. Naš narod hrani hkrati obilo dokazov, da drži to sporočilo modrosti kot pribito.


GUTTA CAVAT LAPIDEM
(Ovidij, Iz Ponta, 4, 10, 5)
KAPLJICA IZDOLBE KAMEN

Stari znanec Ovidij nas tokrat nagovarja naravnost z obal Črnega morja, kjer je sklenil življenje. Ni bil tako nevljuden kot njegov pozni občudovalec Giordano Bruno, ki se mu je zazdelo, da nevedneži ne bodo vedeli kaj početi z izrekom o kapljici in kamnu, zato je dodal pojasnilo, češ, kapljica to stori s pogostim padanjem. Bingo. Se kdo še čudi, da so možakarja poslali na grmado? Tale modrost se na moč prileže vsem vztrajnežem in vztrajnikom in se zdi sila imenitna. Vendar zgledi iz drugih Ovidijevih pesmi kažejo na to, da je tudi zanjo navdih dobil ob preučevanju umnega osvajanja punc. Če boš dovolj nadležen, ni vrag, da se te ne bo oboževanka usmilila.