Franjo Zore

Franc Zore, po domače Franjo, se je rodil 19. novembra 1909 na Slatnem nad Dolom pri Hrastniku očetu Francu in mami Julijani, rojeni Brinar. Ljudsko šolo je obiskoval na Dolu in bil vzoren učenec. Z osemnajstimi leti je uspešno končal Državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru ter se čez dve leti poročil z Vlasto iz znane družine Roš. Svojo življenjsko energijo in mladostno zagnanost sta vlagala v obnavljanje velike kmetije. Mlad par so osrečevali otroci, ki so se rojevali drug za drugim.
A nad družino s petimi otroki se je zgrnila groza druge svetovne vojne. Ker sta zakonca Zore takoj sprevidela, kaj pomeni nemška okupacija za slovenski narod, sta se aktivno vključila v odporniško gibanje. A že v prvem letu vojne je bil Franjo, poleg še nekaterih somišljenikov, izdan. Začela se je njegova trnova pot – od trboveljskega zapora do zloglasnih mariborskih zaporov in nato prek koncentracijskega taborišča v Flossenbürgu v Nemčiji do taborišča Dachau – Allach pri Münchnu.
Iz nemškega taborišča se je vrnil 16. junija 1945. S seboj je prinesel liste dnevnika, ki ga je pisal v zaporu in taborišču. Franc Zore je umrl zaradi možganske kapi 8. februarja 1969.