Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

V TVOJI BLIŽINI MI JE LEPO

Zakaj so prijateljstva življenjsko pomembna

Walser Angelika 

Prevod: Alenka Novak
Strani: 104
Format: 135 mm × 210 mm
Vezava: Mehka vezava
Leto izdaje: 2019
ISBN 978-961-278-455-3
15,00 € Daj v košarico

Ker so prijateljstva življenjsko pomembna

Prijateljstva nas osrečujejo in dokazano pomembno vplivajo na zadovoljstvo vseh starostnih skupin. Vendar je treba prijateljstva negovati. Tako kot vsake umetnosti, se je treba tudi umetnosti prijateljstva naučiti, se v njej izpopolnjevati in uriti. Zato se ne sklada z zakoni današnjega časa, ki človeka silijo, da bi vse dobil čim hitreje, čim ceneje in predvsem v čim večjo lastno korist. Knjiga nas spodbuja, naj znova odkrijemo pomen prijateljstva!

Prijateljstvo je tako samoumeven del našega življenja, da o njem redkokdaj razmišljamo. Prijateljice in prijatelji se skupaj smejejo in jočejo. Ob nas so, ko življenje postane težavno in pot strma. Z njimi in ob njih rastemo. Že antični moralni filozofi so vedeli, da je prijateljstvo eden najpomembnejših dejavnikov za srečno življenje. Toda kaj je pravo prijateljstvo? Po čem se razlikuje od drugih odnosov? So ženske in moški lahko prijatelji? In kako je treba gojiti nežno rastlinico prijateljstva, da bo lahko cvetela in uspevala? V nasprotju s težnjo po instrumentalizaciji in izrabljanju prijateljstva za določen namen nas avtorica s to knjigo vabi, da bi tudi v času individualizma znova odkrili pomen prijateljstva v zasebnem in družbenem življenju.

O avtorici

Angelika Walser, rojena 1968 v Stuttgartu, je študirala katoliško teologijo in germanistiko v Würzburgu in Münchnu, doktorirala je na Dunaju. Od leta 2015 je profesorica moralne in duhovne teologije na Univerzi v Salzburgu. Pred tem je bila učiteljica verouka, novinarka, sodelovala je pri dunajskih teoloških tečajih, predavala na visoki cerkveni pedagoški šoli v Kremsu pri Dunaju, kot strokovnjakinja za etiko je delovala na številnih javnih ustanovah. Je mati dveh hčerk in je leta 2014 pri avstrijski založbi Tyrolia izdala knjigo Otrok za vsako ceno? Neizpolnjena želja po otroku in umetna oploditev. Smernice.

Odlomki iz knjige

Po mojih izkušnjah v vsaki zgodbi o prijateljstvu obstaja takšen »sončni trenutek«, v katerem se razkrije naklonjenost. Lahko ga vzbudi darilo, dolg objem, povabilo ali fotografija. Ta trenutek bom s Franzem Werflom označila kot trenutek, »ko se nekdo dotakne mojega srca«. Tako se je izrazil v svojem romanu 40 dni na Muza Daghu, v katerem opisuje genocid nad Armenci. Sredi vihre tega genocida se skoraj osemdesetletni protestantski pastor Johannes Lepsius sreča z vodjem nekega muslimanskega reda dervišev šejkom Ahmedom. Medversko srečanje v skrajno neugodnih okoliščinah, obremenjenih z vojno in nasiljem ter predsodki na obeh straneh. Pred pogovorom šejk Ahmed pastorju odpne oblačilo na višini srca: »Morda ti je naš brat Nezimi že poročal, da se mi tu manj zanašamo na besede kot na na dotik srca ob srce. Zato nam daj poskusiti, kako je z najinima srcema. […] Srce je dvojno. Meseno in skrivno nebeško srce, ki prvo obdaja, kakor vonj ogrinja vrtnico. To drugo srce nas veže z Bogom in z ljudmi. Odpri ga, prosim!«

»Sončni trenutek« je torej trenutek vzajemnega dotika in odpiranja srca, kakor ga opiše Franz Werfel. Vsebuje veliko in edinstveno priložnost, namreč spoznanje, da bi človek, ki je bil doslej le eden med mnogimi, zame lahko postal nekaj posebnega. Zame bi postal edinstven, nenadomestljiv in nezamenljiv.

Ko sem pred mnogimi leti obiskala prijateljico, sem na njeni pisalni mizi zagledala slike svojih otrok. Bila sem presenečena. Ona pa me je le začudeno pogledala rekoč: »Pa saj si moja prijateljica. Seveda so na moji pisalni mizi slike tvojih otrok!« Tudi to je bil takšen trenutek, ko se mi je razjasnilo, da se je med nama že zdavnaj razrasla zaupnost, ki je toliko let sploh nisem zares opazila. Vsekakor sem tistega večera odšla domov zelo srečna in vznesena.

Govorim o tistem čarobnem trenutku, ki nekoliko povezuje prijateljstvo in zaljubljenost, tako da ju med seboj težko razlikujemo. V nasprotju s slovito strelo z jasnega neba je trenutek prijateljstva navadno majhen, nevpadljiv in neopazen. Brez velikega šopka rdečih vrtnic, samo sončnica ali fotografije otrok na pisalni mizi. V vrtincu vsakodnevnih opravkov takšne trenutke zlahka prezremo. Včasih se šele mnogo let pozneje razjasni, kako pomemben je bil tisti trenutek. Nemara ga tedaj sploh nismo opazili in pa pozneje presenečeni ugotavljamo: Prav res, tedaj je skoraj neopazno pognalo nekaj, kar je nenadoma postalo zelo pomembno.

(Str. 58–59)