Joža Vršnik

Joža Vršnik pd. Robanov Joža (1900-1973) v slovenski javnosti ni neznano ime, saj se je vrsto let oglašal v Planinskem vestniku, Lovcu in Kmečkem glasu z drobnimi prispevki o svojih doživetjih v naravi. Vselej pa je tudi povzdignil svoj glas, kadar se je bilo treba postaviti v bran zoper oskrunitev narave, zlasti Robanovega kota. V vsakdanjem življenju zadržan in skromen ni nikoli mislil na knjižno objavo svojih spisov, saj jih je pisal najprej zase, iz zavzetosti za izročilo svoje ožje domovine, “”v ogledalo tistih dnih in za spomin””. Šolske izobrazbe ni imel veliko, toda z nadarjenostjo, bistrim opazovanjem ter v sožitju z naravo si je pridobil življenjsko modrost in razgledanost. Imel je smisel za lepoto jezika, za preprosto in hkrati slikovito izražanje, značilno za ljudsko govorico. V osebnem občevanju je bil redkobeseden, znal pa je lepo pisati.