Ignacij Voje
Upokojen zaslužni profesor dr. Ignacij Voje (28. 2. 1926) je bil profesor za zgodovino jugovzhodne Evrope od 6. do 18. stoletja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem delu je povezoval slovensko zgodovino in slovenske probleme s problematiko bosenske, dubrovniške in turške zgodovine. Med drugim je bil v letih 1976-1980 predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, 1980-1982 podpredsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki ga je imenovala za častnega člana, vodilni predstavnik tudi na jugoslovanskem nivoju, v letih 1980-1982 in 1987-1991 pa tudi predstojnik Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Upokojil se je leta 1993.
Poleg velikega števila razprav je napisal tudi monografije Nemirni Balkan. Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja (1996), Slovenica Balcanica. Zgodovinske študije (2005), Slovenci pod pritiskom turškega nasilja (1996). Kot eden najpomembnejših raziskovalcev in poznavalcev gospodarske zgodovine Dubrovniške republike je o njej objavil več razprav ter monografijo Starodavni Dubrovnik v besedi in sliki (Celjska Mohorjeva družba, 2011) , knjigo Od Osmanov do Celjanov (Celjska Mohorjeva družba, 2014) in Vodnik po starodavnem Dubrovniku (Celjska Mohorjeva družba, 2020). Za svoje znanstveno in pedagoško delo je prejel najvišja slovenska priznanja, med drugim Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2008) ter medaljo za zasluge Republike Slovenije (2016), leta 2012 pa je postal tudi dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
