France Vodnik

France Vodnik, pesnik, kritik, esejist in prevajalec, rojen 5. marca 1903 v Podutiku pri Ljubljani, diplomiral leta 1928 iz slavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je eno leto študiral tudi na Jagellonski univerzi v Krakovu (1929). Kot profesor slovenščine na ljubljanskih gimnazijah, se je vzporedno intenzivno posvečal prevajanju (prejel Sovretovo nagrado) in literarni publicistiki. Ocene, poročila,eseje, kritike je objavljal v različnih literarnih revijah in dnevnem časopisju, urednikoval je pri pomembnih revijah, kot so Dom in svet (1888–1944), Dejanje (1938-1941), Znamenje (1971–1999), in bil član številnih društev (Društvo slovenskih pisateljev, slo-venski Pen klub, Društvo slovenskih prevajalcev, častni član Slavističnega društva). Dobro leto je preživel v italijanski internaciji (Gonars, Monigo; 1942–1943). S pesništvom se je začel ukvarjati že v srednji šoli in prvo pesem objavil leta 1919 v reviji Zora. Zbirka Rastoči človek je ostala v rokopisu, zbirko Borivec z Bogom pa je izdal v samozaložbi. Uredil je antologijo Slovenska religiozna lirika (1928, 1981). Ob njegovi osemdesetletnici je izšla knjiga esejev Dialektika in metafizika slovenstva pri Celjski Mohorjevi družbi, pri Slovenski matici pa izbor kritik in esejev z naslovom Misli in presoje. Umrl je v Ljubljani, leta 1986. Njegovo zapuščino hrani Rokopisni oddelek NUK.