Lidija Tavčar
Dr. Lidija Tavčar (1953) je za svojo diplomsko nalogo na Oddelku za umetnostno zgodovino prejela Prešernovo nagrado za študente, ki jo je usmerila v pedagoško polje: 1985 je bila sprejeta na mesto kustusa pedagoga v Narodni galeriji. 1995–2007 bila vodja Pedagoškega oddelka v isti muzejski ustanovi. Je avtorica didaktičnih razstav, razstavnih katalogov, publikacij, znanstvenih in strokovnih člankov o izobraževanju v umetnostnih muzejih in o muzejski pedagogiki. Leta 2002 je doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 2003 je postala znanstvena sodelavka Pedagoškega inštituta v Ljubljani, v nekaterih inštitutskih raziskovalnih projektih pa je sodelovala že od leta 1986. Leta 2004 je prejela Valvasorjevo nagrado in leta 2006 pridobila naziv muzejska svetnica.
V muzealski reviji Argo je objavljala članke o obiskih v evropskih in izvenevropskih galerijah in muzejih in s to vsebino seznanjala slovenske muzealce o opaženih inovativnih pristopih in idejah ter izpostavljala tudi nekatere kritične pomisleke. Obširno področje njenega ukvarjanja je tudi raziskovanje prezrtih, spregledanih, pozabljenih likovnih ustvarjalk, ki so ustvarjale na našem ozemlju.
Publikacije:
- Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije (2003);
- elektronska knjiga Homo spectator, digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta (2009);
- študija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v leksikonih in enciklopedijah (2006);
- Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem (2014).
Objavlja večinoma v Umetnostni kroniki, Ars & humanitas in Argu.
Leta 2016 (ponatis 2017) je na pobudo Kulturnega društva Tabor Podbrezje v sodelovanju z Narodno galerijo napisala publikacijo Videla sem svet in življenje. Ob 90. obletnici smrti Ivane Kobilca (1861–1926).