Italo Svevo

Veliki italijanski romanopisec 19. stoletja se je rodil leta 1861 kot Aron Hector Schmitz v Trstu v številni judovski družini kot peti, a ne zadnji otrok. Po srednji poslovni šoli se je za skoraj dve desetletji zaposlil v tržaški poslovalnici dunajske Banke Union in »požiral« knjige italijanskih in francoskih klasikov. Družino so spremljali številni udarci (od očetovega bankrota do smrti kar treh sorojencev, zato se je v njegovo dušo zajedla neizbrisna grenkoba. Leta 1892 je pri neki tržaški založbici na svoje stroške izdal svoj prvi roman, ki ga je sam naslovil »Nesposobnež«, a ga je založnik preimenoval v Una vita (Življenje), podpisal pa s psevdonimom Italo Svevo. Leta 1896 se je poročil s 13 let mlajšo Livio Veneziani in se naselil v neposredno bližino tastove tovarne ladijskih lakov. Ker je tudi po izidu romana Senilità (Senilnost, prevod T. Šinkovec, 2001), prav tako na avtorjeve stroške, kritika molčala, se je za dolgo umaknil iz literarnega življenja. Ko se je leta 1908 začel pri velikem literatu Jamesu Joyceu učiti angleščine, se mu je vrnila samozavest, ker ga je veliki pisatelj spodbujal, naj se znova loti pisanja. Leta 1923 je izšla tretja knjiga La coscienza di Zeno (Zeno Cosini, prevod S. Škerl, 1961), spet na pisateljeve stroške, ki je tokrat doživela izreden odziv. Izida svojega četrtega romana Il vegliardo (Starček) žal ni dočakal, ker je umrl v prometni nesreči 13. septembra 1928.