Jože Ramovš

Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor, je diplomiral iz skupinskega socialnega dela in iz pasto­ralne psihologije, pri dr. Antonu Trstenjaku pa doktoriral iz antropološke tematike človekovega doživljanja resničnosti. Opravil je štiriletno podi­plomsko specializacijo iz Franklove eksistencialne analize in logoterapije pri dr. Elisabeth Lukas v Münchnu, pozneje pa še specializacijo za trenerja partnerske komunikacije. Dela kot raziskovalec in predstojnik na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v Ljubljani, kjer vodi raziskovalno, pedagoško in svetovalno delo; leta 1992 je bil pobudnik za njegovo ustanovitev. Vseskozi je povezoval socialno delo v praksi s temeljnim znanstvenim ter pedagoškim delom. Od konca osemdesetih let raziskovalno in v praksi poglablja spoznanja o samopomoči in solidarnosti, ki ju ute­meljuje kot osnovna vzgiba človekovega socialnega imunskega sistema. Vsa leta opravlja tudi socialno terapevtsko delo z ljudmi v stiskah. Na Inštitutu Antona Trstenjaka razvija in vodi vrsto izvirnih teča­jev za kakovostno staranje in sožitje med generacijami, kjer se je – med drugim – usposobilo več tisoč prostovoljcev iz vseh generacij za skupinsko medgeneracijsko druženje. Je avtor socialne mreže medge­neracijskih programov za kakovostno staranje in sožitje generacij, ki vsebuje več socialnih inovacij, kot je na primer krajevno medgeneracijsko središče. Njegova strokovna bibliografija obsega nad tisoč enot, med njimi 20 samostojnih knjig. Med tistimi, ki so izšle pri Celjski Mohorjevi družbi, moramo omeniti zlasti dve knjigi z naslovom Sto domačih zdravil za dušo in telo.