Plutarh

Plutarh se je okoli leta 48 rodil v premožni in ugledni družini v majhnem mestu Hajroneji v grški pokrajini Bojotiji, ki je ležala nedaleč od Delfov. V letih 65–67 je v Atenah sledil lekcijam platonika Amonija, sicer pa je v akademskem okolju študiral Platona in Aristotela ter proučeval (novo) pitagorejce, stoicizem, epikureizem, zoroastrizem ter druga sredozemska verovanja in filozofske usmeritve, s čimer si je razvil eklektični pogled na svet. Kasneje se je vrnil v rodno mesto, kjer je zasedal različne politične funkcije in ustanovil neke vrste lastno Akademijo.
Potovanja so ga zanesla v kozmopolitsko Aleksandrijo, Rim in druga italska mesta. Svoj drugi dom si je ustvaril v Delfih, kjer je bil svečenik Apolona – boga filozofije in dialektike, mladosti in lepote, svetlobe in duhovne moči (ravno ob teh vrednotah se je tudi sam oplajal pri svojem pisanju). Rezultati njegovih znanstvenih, etičnih, pedagoških, teoloških, filozofskih, literarnih, političnih, naravoslovnih in etoloških raziskav so v obliki dialogov ali lekcij zajeti v zbirki Moralia, ki je ob Vzporednih življenjepisih njegovo najpomembnejše delo. Umrl je okoli leta 127. (Iz predgovora dr. Barbare Zlobec.)