Charles Péguy

Charles Peguy (1873-1914)

Njegovo kratko življenje se je začelo 7. januarja 1873 v Orleansu. Rojen je bil v revni družini. Oče, ki se je vrnil iz francosko-pruske vojne 1870–71 bolan, je nekaj mesecev po prihodu domov umrl, tako da je Charles živel z nepismeno mamo in babico; mama je pletla stole, babica je bila kravja pastirica.

Oktobra 1893 se je vpisal v kolegij Louis-le-Grand, kjer je bil deležen klasične izobrazbe. Naslednje leto je bil sprejet na zaželeno visoko šolo, kjer je študiral filozofijo; med drugimi sta bila njegova profesorja Henri Bergson (nanj je zelo vplival in ga je tudi sam izjemno cenil) in Romain Rolland (ta je pozneje o svojem učencu in prijatelju napisal obsežno biografijo ter je v svoj dnevnik leta 1912 zapisal: »Po Peguyu ne morem več brati ničesar; vse ostalo je literatura … Kako največji izmed sodobnikov po njem zvenijo votlo …«).

Leta 1896 je diplomiral, vendar se mu je ponesrečila agrégation, ki bi mu omogočila akademsko kariero. V Parizu je blizu Sorbone s pomočjo ženine dote odprl knjigarno. Peguy se je od krščanstva odvrnil že v zgodnji mladosti, predvsem zaradi dogme o večnosti pekla; pozneje ga je politično zrevoltiralo paktiranje cerkvene hierarhije in katoliških množic s sovražniki Republike in socializma, nesveta aliansa, ki je kulminirala v aferi Dreyfus. Leta 1908 pa se je spreobrnil. Sam besede conversion ni maral, ker je čutil, da bi pripisovala prevelik pomen njegovi individualni poti, hkrati »minimalizirala metamorfozo in pretiravala s spremembo.

Ob izbruhu vojne leta 1914 je bil mobiliziran kot poročnik regimenta pehote; padel je 5. septembra, na predvečer bitke pri Marni v mestecu Villeroy.